Banka Slovenije: Stanovanjski krediti še vedno kot vroče žemlje

Slovenski državljani so aprila še vedno jemali stanovanjske in druge kredite pri bankah in hranilnicah, da bi ujeli še zadnji val ugodnega posojanja pred napovedanim zvišanjem ključnih obrestnih mer, ki ga napoveduje Evropska centralna banka. Dvig obrestnih mer bo za marsikoga pomenil podražitev mesečnega obroka za vračanje posojila.

Posojila gospodinjstvom so aprila s 7,6-odstotno medletno rastjo presegla raven pred izbruhom pandemije, je v redni mesečni informaciji o poslovanju bank sporočila Banka Slovenije. Naša država je z rastjo posojil gospodinjstvom znova prešla med četrtino evrskih držav z najvišjimi rastmi, so še povedali v slovenski centralni banki v Ljubljani.

K rasti števila kreditov gospodinjstvom so največ prispevali stanovanjski krediti, katerih medletna rast se je aprila zvišala na 11,4 odstotka in je znašala 7,6 milijarde evrov.  Rast teh posojil se že več kot eno leto neprekinjeno krepi in je bila aprila za Litvo in Slovaško najvišja v evrskem območju.

Medletni upad potrošniških posojil

Medtem so se potrošniška posojila v zadnjih dveh mesecih zaradi velikega obsega odplačanih posojil, sklenjenih v obdobju nadpovprečnih rasti, povečala le v manjši meri, medletno pa je njihov obseg še naprej upadal. Aprila je bil manjši za 2,8 odstotka in je upadel na 2,47 milijarde evrov, rast pa je bila ena najnižjih v evrskem območju.

Bloomberg

 

Povečano kreditno aktivnost so banke financirale predvsem z zmanjševanjem likvidnih sredstev, ki jih imajo na računih pri centralni banki. S tem se je primarna likvidnost sicer zmanjšala, a kljub temu še vedno močno presega delež v bilančni vsoti pred začetkom pandemije.

Banka Slovenije sporoča, da se je v prvih štirih letošnjih mesecih nadaljevala medletna rast vlog gospodinjstev in nefinančnih družb. K upočasnitvi njihove rasti od lani dalje pomembno prispevata predvsem postopna normalizacija gospodarskih razmer in povečana zasebna potrošnja. Obseg vlog gospodinjstev se je letos do aprila tako povečal za 367 milijonov evrov na 24,3 milijarde evrov, kar je primerljivo z enakimi obdobji v letih pred pandemijo.

Nižji dobiček bank

Slovenske banke so v prvih štirih mesecih letošnjega leta poslovale z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 132 milijonov evrov. To je za četrtino nižji dobiček kot v enakem obdobju lani. Dobiček se je znižal zaradi nižjih prihodkov iz enkratnih učinkov in oblikovanja neto oslabitev in rezervacij, medtem ko se neto obrestni prihodki in neto prihodki iz opravnin v primerjavi z enakim obdobjem lani višajo.  

Trenutno je delež neto oslabitev in rezervacij v ustvarjenem bruto dohodku še zelo nizek, in sicer manj kot triodstoten.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar