V zadnjih letih smo priča pogostemu izpostavljanju rekordnega zneska bančnih vlog prebivalstva in podjetij ter razpravam o tem, kakšne bi bile lahko implikacije uporabe teh sredstev za različne segmente gospodarstva. Da bi omenjeno dinamiko varčevanja prebivalstva postavili v kontekst celotnega bančnega sistema, smo si ogledali gibanje vlog v bančnem sistemu od leta 2007. Takrat je slovenski bančni sistem, še poln samozavesti, pričel drseti v bančno krizo, ki je kasneje prisilila državo v najobsežnejši program sanacije bank v zgodovini slovenskega bančništva.
Danes so časi popolnoma drugačni in banke so se tudi zaradi visokih zahtev okrog kapitalske moči skozi pandemijo izkazale kot finančno stabilne, s kapitalskimi količniki, ki so tudi dvakrat višji kot pred več kot desetletjem. Vendar statistični podatki Banke Slovenije vseeno rišejo zanimivo sliko skozi čas.
Ogledali smo si tako absolutne vrednosti kot tudi vrednosti glede na bruto domači proizvod (BDP) v tekočih cenah, da trende relativiziramo glede na splošno rast nominalne gospodarske aktivnosti.
Okrevanje po sanaciji bank in koronski pospešek
Vloge gospodinjstev so se od leta 2007 do maja 2022 praktično podvojile, in sicer na okroglih 25 milijard evrov. Tudi v deležu BDP so se povečale s 35,8 na okroglih 47 odstotkov BDP. Zlasti epidemija je dala depozitom neverjeten pospešek. Večino celotnega obdobja se je delež vlog gospodinjstev namreč gibal rahlo nad 40 odstotki BDP, pri čemer je sanacija bank v letu 2013, ki je bila podkrepljena z okrevanjem gospodarstva, pozitivno vplivala na zagon prirasta vlog.
Vseeno je bil pomemben dejavnik pri vzponu deleža vlog prebivalstva predvsem pandemični post porabništva, ki je omenjeni delež v letu 2020 izstrelil na rekordnih 48 odstotkov. Lani je rast že pričela zaostajati za rastjo BDP in delež se je do maja letos zmanjšal na okroglih 47 odstotkov. Tovrstne korona pospeške depozitnih baz smo sicer videli po celotnem svetu.
Podobno kot vloge gospodinjstev so se v istem opazovanem obdobju okrepile tudi vloge nefinančnih družb. Te so se namreč več kot podvojile in maja dosegle raven 8,6 milijarde evrov. Delež omenjenih vlog v BDP se je v slabih 15 letih povečal z okroglih deset na 16 odstotkov v maju 2022. Velja omeniti, da so sicer vloge nefinančnih družb decembra lani znašale že devet milijard, kar nakazuje, da so se finančni presežki podjetij letos do maja opazno zmanjšali.
Skupaj so se vloge gospodinjstev in nefinančnih družb od leta 2007 povečale s 16,2 na 33,7 milijarde evrov oziroma s 46,2 na 63 odstotkov BDP. Mogoče bolj kot pogled v vzvratno ogledalo postaja pomembno vprašanje, kakšne učinke na depozite bo imela neusmiljena inflacija v kombinaciji s tveganjem recesije in višjih obrestnih mer, ki je in še bo prebivalstvo udarila po denarnicah v tem letu.
Rast, ki je predvsem nadomestila tuje in državne vire
Čeprav na podlagi zapisanega ne bi bilo nerazumno sklepati, da imajo slovenske banke na razpolago bistveno več virov kot v letih, ki so sledila finančni krizi leta 2007, pravzaprav ni tako. Razlog tiči v tem, da se je slovenski bančni sistem v omenjenih letih močno zanašal na tuje vire financiranja, v obdobju med začetkom krize in sanacijo bank leta 2013 pa tudi na državne vloge.
Vloge tujega sektorja, med njimi prevladujejo predvsem vloge tujih bank in drugih finančnih institucij ter finančni viri ECB, so tako denimo leta 2007 znašale 15,9 milijarde evrov, rekord pa so pri 17,4 milijarde evrov dosegle leta 2008. Takrat so vloge tujega sektorja znašale kar 45,9 odstotka slovenskega BDP. To je bil natanko enak delež BDP, kot so ga v najbolj dramatičnem kriznem letu imele vloge gospodinjstev in nefinančnih družb skupaj.
Od omenjene točke se je pričel proces bolečega prilagajanja, ki je poleg saniranja bančnih bilanc pomenil tudi vračilo tujih finančnih virov, ki so pomagali financirati ekscese pred veliko finančno in gospodarsko krizo. Najprej je tuje vire v največji meri nadomeščala država, v času kasnejšega okrevanja gospodarstva pa rastoče vloge prebivalstva in podjetij. Stanje tujih vlog se je tako do maja letos zmanjšalo na zgolj 2,3 milijarde evrov oziroma 4,3 odstotka BDP.
Vseh vlog glede na BDP bistveno manj kot nekoč, temelji so zdravi
Veliko strukturno spremembo v virih financiranja bank z vlogami najbolje ponazori podatek, da je skupno stanje bančnih vlog konec leta 2009 znašalo 42,7 milijarde evrov, letos maja pa 41,7 milijarde. To pomeni, da skupni seštevek virov še ni presegel podedovanega stanja iz obdobja pred slovensko bančno krizo, torej bančni sistem danes nima več virov kot ob izbruhu krize.
Vseeno je razlika v sestavi virov bistvena, saj prevladujejo domači zasebni viri (prebivalstvo in podjetja), medtem ko je delež tujih virov zanemarljiv. V relativnem pogledu je slika še bolj nazorna, saj je delež vseh razpoložljivih vlog v BDP bistveno manjši kot leta 2009, ko je bil na najvišji točki v opazovanem obdobju. Takrat so celotne vloge namreč pomenile kar 118 odstotkov, danes pa le 78 odstotkov BDP.
Naj namignemo, da z omenjenim deležem Slovenija v evropskem in sosedskem kontekstu ne izstopa. Podrobnejše številke bomo razkrili v enem od prihodnjih člankov.
.webp){kind=icon}
