Plačilna bilanca 2023 kaže na 1,5 milijarde presežka

Tekoči račun plačilne bilance države je v prvih petih mesecih izkazoval 1,5 milijarde evrov presežka. To je precej boljše kot v istem obdobju lani, ko so imeli 0,3 milijarde evrov primanjkljaja, izhaja iz poročila Banke Slovenije. Na izboljšanje salda tekočega računa je najbolj vplivala blagovna menjava, ki se je izboljšala za 1,5 milijarde evrov. Iz primanjkljaja je prešla v presežek.

Zaradi nižjih cen energentov s presežkom

Blagovna menjava je maja znašala 342 milijonov evrov presežka, maja 2022 pa 181 milijonov evrov primanjkljaja. Blagovna menjava je v prvih petih mesecih 2023 dosegla 603 milijone evrov presežka, v enakem obdobju lani pa je izkazovala 897 milijonov evrov primanjkljaja. Sprememba je rezultat manjšega primanjkljaja v trgovini z energenti. Zaradi nižjih cen se je zmanjšal primanjkljaja v trgovini z nafto, električno energijo, železom, jeklom in barvnimi kovinami. Presežek se je povečal v trgovini kemičnih proizvodov oziroma medicinskih in farmacevtskih proizvodov ter strojev in transportnih naprav, še poroča Banka Slovenije. Izvoz se je medletno povečal za 4,9 odstotka, uvoz pa zmanjšal za 3,6 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom je bila 103,5-odstotna.

Tudi v trgovini storitev so imeli presežek. Maja je bil presežek storitev 0,4 milijarde evrov, kar je za 59 milijonov evrov več kot maja leta 2022. V prvih petih mesecih je na medletni ravni zrasel za 0,2 milijarde evrov na 1,4 milijarde. Največji presežek so ustvarili v tranportnih storitvah, kjer je pozitiven saldo znašal 0,7 milijarde evrov. Sledila so potovanja z 0,4 milijarde evrov.

Odliv gotovine in vlog

Maja 2023 je bil kapitalski račun skoraj izravnan. Največ neto prilivov je bilo v obliki posojil. Teh je bilo za 1,9 milijarde evrov. Zadolženost države se je povečala za 1,1 milijarde evrov. Neposredne naložbe so v zadnjih 12 mesecih znašale 1,1 milijarde evrov. Naložbe v tujino so se povečale na 0,4 milijarde evrov, tuje naložbe v Sloveniji pa so se povečale na 1,5 milijarde evrov.

Največja odlivna postavka finančnega računa v zadnjem letu je bila gotovina in vloge. Teh je bilo za 1,9 milijarde evrov. Najbolj je v tujini vloge povečala država – za 3,0 milijarde evrov, centralna banka pa je vloge zmanjšala za 1,8 milijarde evrov.

Bruto zunanji dolg je maja dosegel 54,3 milijarde evrov, kar je 3,4 milijarde evrov več kot pred enim letom. Raven dolga, izražena v tekočih cenah, je za osem odstotkov nižja kot BDP v letu 2022. Raven bruto zunanjega dolga je bila maja 2023 za 6,6 odstotka višja kot pred enim letom. Zadolženost se je precej spremenila sektorsko. Dolg države se v omenjenem obdobju ni spremenil, spremenil se je v vseh preostalih sektorjih. Bruto terjatve do tujine so bile maja 59,2 milijarde evrov. To je 5,6 milijarde evrov več kot pred enim letom. Najbolj je svoje terjatve povečala država – za 3,2 milijarde evrov na 5,9 milijarde evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar