.webp){kind=icon}
Banka Slovenije (BS) je v junijski makroekonomski napovedi zvišala obete za gospodarsko rast v tekočem letu, a pričakuje tudi višjo inflacijo kot v zadnji, decembrski napovedi.
Bruto domači proizvod (BDP) se bo po napovedi banke v 2023 povečal za dva odstotka, kar je 1,2 odstotka višja ocena od decembrske. Za naslednji dve leti pa po novem pričakujejo 2,2-odstotno rast, kar je malce nižje od zadnje ocene.
"Gospodarsko aktivnost bo v celotnem napovednem obdobju 2023–2025 še naprej pomembno podpirala zasebna potrošnja, ki bo ob nadaljnji rasti zaposlenosti in okrevanju realnih dohodkov ostala na visokih ravneh," pravijo pri BS in dodajajo, da pričakujejo upad investicij, in sicer zaradi upada investicij države in višjih stroških zadolževanja, ki bodo pritiskali na zasebne investicije. V naslednjih dveh letih se bo ob krepitvi svetovnega gospodarstva okrepil tudi izvoz blaga, menijo.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) medtem Sloveniji v letu 2023 napoveduje 1,5-odstotno rast, v letu 2024 pa 2,5-odstotno.
Pri BS v letu 2023 pričakujejo tudi za 0,6 odstotka višjo inflacijo kot ob koncu lanskega leta, in sicer 7,5 odstotka. Rast cen prav tako poganjata robustna zasebna potrošnja in rast plač.
"Kljub izzvenevanju prispevka rasti cen energentov bo skupna inflacija v pomembnem delu odsevala gibanje osnovne inflacije, tj. rast cen brez energentov in hrane," so zapisali v makroekonomskem pregledu.
V letu 2024 naj bi se inflacija več kot prepolovila in bo znašala 3,6 odstotka, kar je 0,7 odstotka nižje, kot so pri banki predvidevali decembra. Leta 2025 bo po napovedih inflacija znašala 2,6 odstotka.
Stopnja anketne brezposelnosti bo v obdobju 2023-2025 ostala nizka. Z letošnjih 3,8 odstotka naj bi se v prihodnjih dveh letih še malce znižala, na 3,7 odstotka.
Analitiki Bloomberg Adria: Monetarno zategovanje ECB vse do jeseni
Analitiki Bloomberg Adria so v zvezi z nadaljnjimi trendi gibanja obrestnih mer osrednjih evropskih monetarnih oblasti zapisali, da bo centralna banka ECB "še naprej zviševala obrestne mere in jih pustila višje za daljše obdobje, odločnejši umik presežne likvidnosti pa zahteva več zagotovil za stabilnost sistema."
V svoji analizi poudarjajo še, da "dosedanji dvigi obrestnih mer opazno vplivajo na posojilne pogoje," ter da je zanašanje na sinergijske učinke recesijskih trendov v boju proti inflaciji vprašljivo. Zaradi tega, navajajo v svoji napovedi, bo ECB julija zelo verjetno zvišala obrestne mere za dodatnih 25 bazičnih točk, verjetnost za dodatnen dvig za 25 točk pozneje v tem letu pa "se povečuje."
Drugi pomemben razlog za konservativno politiko evropskih monetarnih oblasti, ki ga navajajo analitki, je trdovratnost jedrne inflacije. "Ta dejavnik je močno povezan z močjo agregatnega povpraševanja, zato je ECB zvišala projekcije osnovne inflacije v prihodnjih letih," pojasnjujejo. Ob tem pa nekoliko spravljivo navajajo, da obstaja možnost, da bo ECB "v prihodnjem letu začela z zniževanjem obrestnih mer." Dodajajo pa tudi, da bo povprečna raven obrestnih mer vsaj do leta 2025 vztrajala na nekoliko višjih vrednostih, "kot smo domnevali doslej."
