Apple je v ponedeljek predstavil svoj varčevalni račun Apple Card, ki bo uporabnikom prinašal 4,15-odstotni letni donos na denarno stanje. Vse, kar uporabnik potrebuje, so telefon iPhone, kreditna kartica Apple Card in aplikacija Apple Pay. Jasno je, da Apple ni banka, vendar ponuja vse več bančnih storitev, s katerimi si poskuša zagotoviti lojalnost uporabnikov. Zaenkrat je Apple Card na voljo izključno Američanom.
To je nov korak tehnološkega velikana v svet financ, saj je prejšnji mesec že predstavil možnost Apple Pay Later, ki strankam omogoča odložitev plačil za nakupe do tisoč dolarjev. Apple tako nadaljuje tesno sodelovanje z bančnim velikanom Goldman Sachs, ki stoji v ozadju vseh Applovih finančnih produktov. Tudi kreditna kartica Apple Card, ki jo je Apple javnosti ponudil pred štirimi leti, je produkt Goldman Sachsa.
Kot so zapisali pri Applu, bodo tudi vse nagrade Daily Cash, ki jih uporabniki prejmejo ob uporabi kreditne kartice Apple Card, samodejno položene na varčevalni račun. Daily Cash namreč uporabnikom vrne do tri odstotke nakupa, če ga opravijo s kreditno kartico Apple Card.
Preberi še
Obet donosnega indijskega trga mami Apple
Kalifornijski gigant del proizvodnje iz Kitajske seli v Indijo, razlog so sino-ameriška trenja.
18.04.2023
Ameriške banke v borbi za komitente in depozite
Ameriške banke poskušajo varčevalce privabiti tako, da ponujajo bonuse pri odprtju novih računov in ob polaganju denarja na račun.
06.04.2023
Evropski varčevalci v lovu na višje obrestne mere na depozite
Evropske banke ponujajo skoraj ničelne obresti za vloge na vpogled, obresti za vezane vloge pa lahko znašajo celo dva odstotka.
31.03.2023
Na vprašanje, zakaj so se pri Applu odločili za tako visoke obresti, je odgovorila Jennifer Bailey, podpredsednica za produkta Apple Pay in Apple Wallet: "Cilj novega varčevalnega računa je zgraditi orodja, ki uporabnikom pomagajo voditi bolj zdravo finančno življenje. Varčevalni račun uporabnikom omogoča neposredno in nemoteno porabo, pošiljanje in shranjevanje sredstev, vse z enega mesta," so njene besede povzeli pri CNBC.
Apple je sicer že lani oktobra napovedal uvedbo storitev varčevalnih računov kot del svojih finančnih uslug, luč pa je novi produkt ugledal šele šest mesecev kasneje. S tem želijo ustvariti več prihodkov od storitev in najti nov način, da potrošnike dolgoročno zadržijo pri Applu. Apple je lani s storitvami ustvaril skoraj petino prihodkov, kar je občutno več kot pred desetletjem, ko so prihodki od storitev znašali osem odstotkov.
Kdo da več
Podatki, ki so jih zbrali pri CNBC, kažejo, da so obrestne mere na varčevalnih računih v Združenih državah Amerike (ZDA) v povprečju pri 0,35 odstotka, kar je občutno manj, kot ponuja Apple. Kljub temu je konkurenca za depozite visoka: Banka Citibank za odprtje varčevalnega račun, na katerega stranka položi najmanj pet tisoč dolarjev, denimo ponuja 4,75 odstotka obresti. Obresti blizu štirih odstotkov ponujajo še nekateri drugi ameriški bančni ponudniki.
S to potezo se Apple trudi pritegniti varčevalce, kar lahko povzroči pritisk na druge finančne institucije. Male in srednje velike banke so bile letos še posebej močno prizadete zaradi seljenja depozitov, saj vlagatelji lovijo višje obrestne mere ali iščejo varna zatočišča po propadu banke Silicon Valley Bank.
Izvršni direktor investicijskega podjetja BlackRock Larry Fink je v petek napovedal, da bo denar ob vseh teh pritiskih še naprej odtekal s tradicionalnih bančnih računov. "Vedno več depozitov gre v indeksne sklade in kakršne koli oblike denarnih skladov," je povedal za Bloomberg.
Spomnimo, da tudi nekateri borzni posredniki tekmujejo za depozite. Nemški fintech samorog Trade Republic, ki upravlja aplikacijo za nizkostroškovno investiranje, je v začetku januarja pritegnil veliko pozornosti – po zgledu bančnih depozitov so uvedli dvoodstotne obresti na neinvestirana sredstva na trgovalnem računu. Po mnenju finančnih strokovnjakov se je na račune strank v prvih dveh tednih stekla najmanj milijarda evrov, poroča FinanceFWD.
.webp){kind=icon}
