Britanska centralna banka še enajstič v dvig obrestnih mer

Britanska centralna banka (BoE) je danes po pričakovanjih ekonomistov kljub pretresu na bančnem trgu zvišala ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk. Gre za 11. zaporedni in tudi najmanjši dvig ključne obrestne mere, ki je s 4,25 odstotka najvišja po letu 2008. Guverner Andrew Bailey in sodelavci si želijo zaustaviti rast cen v času, ko pretresi na finančnih trgih grozijo, da bodo skazili obete za gospodarstvo.

BoE je zavrnila skrbi glede bančnega sistema po reševanju Silicon Valley Bank in Credit Suisse in nakazala, da vidijo zniževanje inflacije kot glavno prednostno nalogo. Odbor za finance in monetarno politiko je dvig izglasoval s sedmimi glasovi za in dvema proti.

Inflacija v Združenem kraljestvu se je prvič v štirih mesecih nepričakovano zvišala. Indeks cen življenjskih potrebščin se je februarja zvišal na 10,4 odstotka, potem ko je bila inflacija mesec pred tem 10,1-odstotna. Ekonomisti so pričakovali, da bo upadla pod deset odstotkov.

Oblikovalci denarne politike pod vodstvom guvernerja Baileyja so pričakovali, da se bo inflacija letos močno znižala in se vrnila na ciljno raven dveh odstotkov. BoE, ki je izvedla najhitrejši niz zvišanj obrestnih mer v zadnjih treh desetletjih, je v zadnjih tednih že pošiljala nevtralnejše signale o prihodnji smeri gibanja obrestnih mer.

V Švici dvig za 50 bazičnih točk

Švicarka centralna banka (SNB) je obrestne mere danes zvišala za 50 bazičnih točk, na 1,5 odstotka. To je v skladu s pričakovanji ekonomistov. Sporočili so, da so z ukrepi za podporo Credit Suisse ustavili krizo. Dodatnih dvigov ne izključujejo. Gre za četrto zaporedno zvišanje obrestne mere, s katerim nadaljujejo boj z inflacijo. Ta še vedno vztraja izven ciljnega razpona od nič do dveh odstotkov. Banka je obrestno mero prvič zvišala junija 2022, kar je bilo prvič po letu 2007. Septembra se je obrestna mera prvič pomaknila iz negativnega območja.

Inflacija v Švici je bila februarja na letni ravni po podatkih švicarskega statističnega urada 3,4-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke več kot januarja in 0,6 odstotne točke več kot decembra. Povprečna letna inflacija bo leta 2023 upadla na 2,6 odstotka, leta 2024 in 2025 pa naj bi se po napovedih švicarske centralne banke znižala na dva odstotka. Ob koncu leta 2025 naj bi znašala 2,1 odstotka.

Norveška centralna banka je danes referenčno obrestno mero za depozite zvišala za 25 bazičnih točk, na tri odstotke. Gre za najvišjo raven po letu 2009. Po projekcijah Bloomberga bi lahko poleti dosegla 3,5 odstotka.

Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) se je včeraj odločil za dvig osrednje obrestne mere za 25 odstotnih točk, s 4,5 do 4,75 odstotka na 4,75 do pet odstotkov, kar je v skladu s pričakovanji finančnih trgov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar