Rast minimalne plače razlog za upad povpraševanja po posojilih?

Medtem ko fiksne obrestne mere na stanovanjska posojila še vedno rastejo in so v razponu od 3,9 do 4,5 odstotka, se pribitki bank pri spremenljivih obrestnih merah v zadnjih štirih mesecih niso spremenili. A pozor, pri teh posojilih je zaradi višanja obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) zrasel euribor. Zaradi dražjega zadolževanja močno upada tudi povpraševanje, pravijo slovenske banke. Ob tem se obetajo zakonske spremembe, ki bi najem kredita omogočile širšemu krogu ljudi. Kaj pričakujejo banke?

Ker vsakokratna sprememba višine bruto minimalne plače zaradi makrobonitetnih ukrepov Banke Slovenije (BS) neposredno vpliva na kreditno sposobnost gospodinjstev, so v vladi Roberta Goloba pripravili nov predlog zakona. Ta predvideva, da bo BS lahko določila tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati potrošniku. Glede tega pa je še veliko nejasnosti, opozarjajo slovenske banke.

"Predlog dopolnitve zakona je še v usklajevanju, poleg tega ni jasno, kje bi BS postavila mejo prihodkov, pod katero se pri določanju kreditne sposobnosti ne posega," pravijo v avstrijski BKS. Tako po njihovem mnenju trenutno ni dovolj informacij, na podlagi katerih bi lahko sklepali o posledicah morebitnih sprememb. Tudi v SKB banki so s spremembo zakonodaje seznanjeni, trenutno pa še ne morejo komentirati morebitnih dejanskih sprememb.

V Delavski hranilnici osnutek predloga zakona, ki jasno opredeljuje, da za omejitve glede kreditiranja potrošnikov ne veljajo omejitve, ki so določene v primeru izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, podpirajo. "Pristojnost za določitev minimalnega zneska, ki mora ostati potrošniku po najemu kredita, je v domeni BS in od tega bo odvisno število kreditno sposobnih," so jasni v Delavski hranilnici.

Skoraj 245 evrov višji razpoložljivi dohodek za najem kredita?

Tudi v Banki Sparkasse pozdravljajo napovedano spremembo Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki je banke in hranilnice po njihovih besedah spravljal v nekonkurenčem položaj v primerjavi z drugimi ponudniki financiranja. "Prav rast minimalne plače v povezavi z makrobonitetnimi omejitvami je po našem mnenju eden glavnih razlogov za upad povpraševanja po stanovanjskih in potrošniških posojilih, ki ga beležimo v letošnjem letu," menijo v Sparkasse.

Po sprejemu spremembe zakona bo morala BS spremeniti tudi Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, osnutek spremembe katerega še ni objavljen, opozarjajo pri Sparkasse. "Glede na napovedi Banke Slovenije lahko pričakujemo prilagoditev v smeri, da bo moral potrošniku po odplačilu vseh finančnih obveznosti preostati dohodek v višini minimalnih življenjskih stroškov," so povedali. 

"Najbolj občutna sprememba bo pri kreditojemalcih s podpovprečno plačo in pri tistih z vzdrževanimi družinskimi člani," menijo pri Sparkasse. 

Fiksne obrestne mere so se v enem letu podvojile

Kot so povedali na bankah, se povpraševanje po kreditiranju umirja. Tako kažejo tudi podatki BS, saj je mesečni prirast stanovanjskih posojil decembra znašal le 18 milijonov evrov, kar je močno pod povprečjem 11 mesecev lanskega leta. Sicer je bil v letu 2022 prirast posojil gospodinjstvom z 0,9 milijarde evrov približno 60 odstotkov večji kot predhodno leto, večino pa so predstavljala stanovanjska posojila.

Če so se po podatkih BS fiksne obrestne mere od začetka leta 2022 do decembra več kot podvojile, te rastejo tudi v začetku leta 2023. Pregled ponudbe slovenskih bank pri stanovanjskih posojilih kaže, da so fiksne obrestne mere za najem posojila z ročnostjo 20 let marca 2023 glede na november 2022 znižali le pri Unicreditu, Intesi Sanpaolo in za malenkost pri SKB.

Vse ostale banke so obrestne mere dvignile, med njimi najbolj Deželna banka Slovenije, in sicer za 0,75 odstotne točke, na štiri odstotke. Če je bil novembra razpon obrestnih mer od 3,25 do 4,4 odstotka, je marca ta razpon znašal od 3,9 do 4,5 odstotka. Najnižje obrestne mere za stanovanjski kredit s fiksno obrestno mero ponujajo pri Unicreditu.

"Slovensko okolje je za banke odlično, saj depozitne obrestne mere ostajajo nizke, medtem ko obrestne mere na posojila rastejo. Razkorak je velik," je pred časom opozoril Sašo Šmigić, direktor naložbenega sektorja v Generali Investments.

Posojila s spremenljivo obrestno mero se dražijo samo zaradi euriborja

Na drugi strani pa banke posojil s spremenljivo obrestno mero od novembra niso dražile; višjim anuitetam je botrovala zgolj rast medbančne obrestne mere euribor. Šestmesečni euribor je od novembra zrasel za odstotek, torej s 2,35 na 3,35 odstotka. Trimesečni euribor pa je zrasel z 1,84 na 2,84 odstotka.

Pribitki bank se z izjemo Nove KBM od novembra 2021 do marca 2022 niso spreminjale. Pri Novi KBM so pribitek s 2,05 odstotka znižali na 1,6 odstotka, pri tem pa namesto šestmesečnega euriborja zdaj uporabljajo trimesečnega. Razpon pribitkov bank sicer znaša od 1,3 do 1,6 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar