Ker vsakokratna sprememba višine bruto minimalne plače zaradi makrobonitetnih ukrepov Banke Slovenije (BS) neposredno vpliva na kreditno sposobnost gospodinjstev, so v vladi Roberta Goloba pripravili nov predlog zakona. Ta predvideva, da bo lahko BS prilagajala makrobonitetni ukrep glede omejitve kreditiranja neodvisno od višine minimalne plače in bo lahko določila tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati potrošniku, denimo na podlagi ocene nujnih življenjskih stroškov.
"Banka Slovenije bo na tak način lahko svojo funkcijo sprejemanja in prilagajanja makrobonitetnih ukrepov izvajala na podlagi lastnih in drugih analiz oziroma ugotovitev ter ob upoštevanju ostalih predpisov, vezanih na bančni sistem," je zapisano v gradivu zakonskega osnutka. Posledično bo torej lahko sprejemala makrobonitetne ukrepe, za katere bo ocenila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost, menijo na finančnem ministrstvu.
Banke opozarjale vrsto let
Na težave vpliva višanja minimalne plače na kreditno sposobnost so sicer že več let opozarjale banke, ki so bile zelo kritične do makrobonitetnega ukrepanja BS. ''Tri leta opozarjamo, da so ukrepi BS povsem absurdni v trajnostnih pogledih in izključujejo pomemben del slovenskega prebivalstva od dostopa do finančnih storitev v primerjavi z ljudmi iz okoliških držav," je bil pred časom jasen prvi mož Nove Ljubljanske banke Blaž Brodnjak. Kot je dodal, bodo imeli ljudje več denarja, vendar bodo hkrati lahko dostopali do manj kreditov.
Preberi še
Ministrstvo poziva Banko Slovenije: Razmislite o spremembi omejitev
Ministrstvo poziva, naj se pogoji spremenijo tako, da vsakokratni dvig minimalne plače ne bo več negativno vplival na kreditno sposobnost posameznikov.
26.01.2023
Ohladitev stanovanjskih posojil: Višje obrestne mere in manjši obseg
V drugi polovici leta 2022 so se vidno zvišale obrestne mere, kar je negativno vplivalo na kreditiranje gospodinjstev.
24.01.2023
Na ministrstvu so sicer že pred slabim mesecem BS pozvali, naj premisli o spremembi pravil. Izpostavili so, da se je zaradi dviga minimalne plače razpoložljivi dohodek posameznikov oziroma gospodinjstev povečal, zaradi česar bi ti v nespremenjenih okoliščinah morali lažje in ne težje odplačevati kredite. Njihova kreditna sposobnost se je torej poslabšala, kot pravijo, izključno zaradi administrativne določitve makrobonitetnih omejitev kreditiranja prebivalstva, ne pa zaradi poslabšanja njihovega gmotnega položaja.
Na BS so tako z ministrstvom prišli do sprejemljive prilagoditve zakonodaje, ki bi lahko omejila vpliv vsakokratne korekcije minimalne plače na kreditno sposobnost, so poudarili na BS. "Poleg spremembe relevantne zakonodaje bi bilo treba v nadaljevanju prilagoditi tudi makrobonitetni instrumentarij, ki bo ustrezno naslovil minimalne kreditne standarde in hkrati zagotavljal ustrezno zaščito potrošnikov in bank oziroma finančno stabilnost v splošnem," so sporočili z BS.
Kot dodajajo, bodo tudi v prihodnje ravnali v skladu s svojo splošno usmeritvijo: redno bodo spremljali razvoj tveganj v bančnem sistemu in drugih pomembnih okoliščin na tem področju ter temu ustrezno prilagajali tudi svojo makrobonitetno politiko in makrobonitetne instrumente.
Vsako leto manj kreditno sposobnih
Januarja je minister Luka Mesec, pristojen za delo, določil nov znesek minimalne plače, ki se je s sedanjih 1.074,43 evra bruto zvišal na 1.203,36 evra bruto (oziroma s 778 evrov neto na 878 evrov neto). Zaradi dviga minimalne plače se je čez noč znižala kreditna sposobnost potrošnikov. Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov v drugem odstavku 11. člena namreč določa, da mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače. S tem se je znižala kreditna sposobnost kreditojemalcev, predvsem tistih s prihodki, nižjimi od povprečne plače.
Glavna cilja uvedbe makrobonitetnega ukrepa sta bila zmanjšanje tveganja za potrošnike in ohranitev finančne stabilnosti. Po mnenju ministrstva je tako smiselno, da za omejitve glede kreditiranja potrošnikov ne veljajo omejitve, ki so določene v primeru izvršbe na dolžnikove denarne prejemke.
BS je javno pojasnila, da učinke makrobonitetnih ukrepov ves čas spremlja in ukrepe prilagaja (nazadnje maja 2022). Kot je zapisano v vladnih gradivih, pa se po mnenju BS, upoštevajoč daljše časovno obdobje, poleg minimalne plače povečuje tudi splošna raven plač, kar povečuje kreditno sposobnost ostalih kreditojemalcev.
Kako je kreditna sposobnost določena v drugih državah
Države članice Evropske unije (EU) v okviru makrobonitetnih omejitev uporabljajo instrument DSTI (angl. debt-service-to-income) oziroma omejitve razmerja med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe za stanovanjska in potrošniška posojila. Trenutno ta instrumet uporabljajo Avstrija, Češka, Estonija, Francija itn. Na spletni strani Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) je povzet pregled trenutno veljavnih ukrepov na tem področju. V nadaljevanju je povzet instrument DSTI pri nekaterih državah članicah EU. Iz primerjalne tabele ESRB ni zaslediti, da bi bil ukrep DSTI tako ali drugače vezan na minimalno bruto plačo.
.webp){kind=icon}
