Višje pokojnine, višji standard? Kakšna je primerjava s sosedi?

V Sloveniji so se lani pokojnine v povprečju povišale za okoli 5,6 odstotka. Inflacija je bila lani 2,4-odstotna, kar pomeni, da so se v povprečju upokojencem prihodki povečali bolj kot stroški.

Kakšna je dejanska kupna moč upokojencev v Sloveniji in kako se primerja s kupno močjo upokojencev v sosednjih državah? Podrobneje smo si ogledali Hrvaško.

V Sloveniji so se po podatkih državnega statističnega urada lani najbolj povišale cene zdravstvenih storitev (za 5,9 odstotka), hrane in brezalkoholnih pijač (za 4,5 odstotka) in stanovanjski stroški (za 4,3 odstotka). To so skupine kategorije stroškov, ki so za upokojence še zlasti pomembni.

Pokojnine so se letos z redno uskladitvijo februarja povišale za 4,2 odstotka, maja pa bodo še za odstotek višje, saj je vlada soglašala z dodatno uskladitvijo pokojnin.

Koliko si lahko privoščijo upokojenci s svojimi pokojninami?

Vrednost prehranske košarice je oktobra leta 2025 po podatkih NIJZ in Sursa znašala 172,69 evra, kolikor stanejo osnovna živila za eno osebo na mesec. Prehranska košarica se je v treh letih, od 2022 do 2025, podražila za 31,5 odstotka.

V Sloveniji krepko čez tisoč evrov

Minimalni življenjski stroški, ki poleg hrane in pijače vključujejo še oblačila in obutev, stanovanje, vodo, električno energijo, plin in drugo gorivo, zdravstvo, prevoz, informacije in komunikacije, izobraževanje, zavarovanje in finančne storitve, pa po lanskem izračunu znašajo 791 evrov na mesec, kar je 18,6 odstotka več kot leta 2022.

Kot smo pisali, so se pokojnine v Sloveniji od leta 2023 do letos povišale za dobrih 25 odstotkov, kar pomeni, da si upokojenec v Sloveniji v povprečju lahko letos privošči več blaga in storitev kot pred tremi leti.

Povprečna starostna pokojnina je lani v Sloveniji znašala 1.176 evrov – za tiste, ki so dopolnili 40 let delovne dobe, kažejo najnovejši podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Višina povprečne starostne pokojnine je nižja, lani je znašala 952 evrov.  

Kakšna je primerjava s Hrvaško?

Povprečna pokojnina na Hrvaškem po podatkih Hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje za december 2025, izplačana januarja 2026, znaša približno 690 evrov. Po letošnji uskladitvi bodo pokojnine v povprečju znašale dobrih 700 evrov.

Lani so se pokojnine na Hrvaškem povišale dvakrat, januarja za 3,03 odstotka, julija za pa za 6,48 odstotka. Januarja letos so se znova povišale za 2,68 odstotka.

Povprečne pokojnine so glede na povprečno plačo na Hrvaškem bistveno nižje kot v Sloveniji. V Sloveniji je lani povprečna pokojnina znašala 70,5 odstotka povprečne plače, na Hrvaškem za okoli 46,9 povprečne neto plače.

Pokojnine so na Hrvaškem glede na povprečne plače padale vse od leta 2014 do leta 2023, ko je delež povprečne pokojnine glede na povprečno neto plačo znašal le 42,6 odstotka, poroča hrvaški portal Bloomberg Adria.

"Ta dolgotrajni padec je privedel do dodatnega relativnega osiromašenja upokojencev in pustil psihične posledice. Preprosto je njihova finančna kupna moč v primerjavi s preostalim delom družbe padala," poroča novinar Branimir Perković.

Medtem ko na Hrvaškem višina pokojnin kot delež povprečne plače raste, v Sloveniji pada, saj plače rastejo še hitreje kot pokojnine. Povprečna pokojnina kot delež povprečne plače je od leta 2016 do leta 2025 padla z 78,2 odstotka na 70,5 odstotka.

Na Hrvaškem obvezni drugi steber

K višjemu standardu upokojencev v zadnjih letih na Hrvaškem nekoliko pripomorejo izplačila iz drugega pokojninskega stebra, čeprav je teh upokojencev relativno malo. Po najnovejših podatkih jih le okoli 23.000 od skupaj 1,2 milijona upokojencev, ki prejemajo doplačila iz drugega stebra.

Igor Feketija, državni sekretar na slovenskem Ministrstvu za delo, je v pogovoru za Bloomberg Adria dejal, da hrvaški sistem obveznega drugega stebra ni tako uspešen, kot se prikazuje. "Ti skladi delajo v hrvaškem pokojninskem sistemu luknjo," je povedal Feketija.

Hrvaški upokojenci lahko namreč ob upokojitvi izberejo, ali bodo prejemali del pokojnine iz drugega stebra ali pa bodo privarčevani denar prenesli v državni proračun, pokojnino pa prejemali, kot da bi vseh 20 odstotkov prispevkov v času zaposlitve šlo v prvi steber.

Najvišje pokojnine imajo v Avstriji V primerjavi s sosednjimi državami so povprečne pokojnine v Sloveniji relativno ugodne, a zaostajajo za bogatejšimi zahodnimi sosedami. Najvišje pokojnine imajo v Avstriji, kjer v povprečju znašajo okoli 1.800 evrov bruto, pri čemer dobijo upokojenci v Avstriji 14 pokojnin. V Avstriji je tudi največja razlika med pokojninami žensk in moških. Povprečna starostna pokojnina žensk je v 2025 znašala okoli 1.500 evrov, moških pa 2.600 evrov na mesec. Na Madžarskem je povprečna starostna pokojnina v januarju 2026 po uskladitvi znašala 260.993 forintov mesečno (približno 663 evrov), kar zajema le približno 33 odstotkov povprečne bruto plače, ki je decembra lani po podatkih madžarskih statistikov znašala 789.200 forintov ali okoli 2.077 evrov oziroma 48 odstotkov povprečne neto plače (548.900 forintov ali okoli 1.445 evrov). V Italiji se povprečni mesečni znesek pokojnin giblje okoli 1.250 evrov bruto, navaja njihov inštitut za socialno varnost (INPS).

 

Kar 93 odstotkov upokojencev se je leta 2023 odločilo, da bo pokojnino v celoti prejemalo iz državnega proračuna, je povedal Feketija. Poleg tega so trije od štirih skladov hrvaškega drugega stebra v celoti v tuji lasti, četrti pa delno, je opozoril Feketija. "Uporabljati pokojninski sistem za razvoj kapitalskega trga je zelo nevarno," je dejal Feketija.

Odstotek upokojencev, ki se ob upokojitvi odločijo, da bodo del pokojnine dobivali iz drugega stebra, sicer narašča. Po zadnjih podatkih je lani vsak tretji novi upokojenec na Hrvaškem izbral doplačila iz drugega stebra.

Pri naši južni sosedi od leta 2002 deluje obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, v katerem varčujejo vsi zaposleni, saj delodajalci vanj vplačujejo pet odstotkov bruto plač, 15 odstotkov pa v državni prvi steber – hrvaški zavod za pokojninsko zavarovanje.

Kaj kažejo številke?

Po podatkih Hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev (HANFA) povprečno mesečno izplačilo iz drugega stebra na Hrvaškem v letu 2025 znaša okoli 100 evrov na prejemnika.

Znesek plačil iz drugega stebra v Sloveniji je podoben kot na Hrvaškem. Leta 2024 so plačila iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji znašala okoli 90 evrov, kažejo podatki slovenskega Ministrstva za delo. Podatkov za leto 2025 še niso objavili.

Medtem ko so na Hrvaškem od leta 2002 v (obvezni) drugi steber vključeni vsi zaposleni, je v Sloveniji v sistem vključenih okoli 66 odstotkov zaposlenih.