.webp){kind=icon}
Ameriška centralna banka (FED) je danes začela dvodnevno zasedanje, na katerem bo sprejela odločitev o dvigu ključne obrestne mere. Strokovna javnost je prepričana, da obstajata dva možna scenarija: dvig za 0,5 ali 0,75 odstotne točke. FED bo svojo odločitev sporočil jutri ob osmi uri zvečer po našem času.
Prvi scenarij, torej dvig ključne obrestne mere za pol odstotne točke, je bil do petka praktično edina možnost. Prvi mož FED Jerome Powell je maja napovedal dvig za pol odstotne točke v juniju in juliju, če se bo ekonomija obnašala predvidljivo. V petek pa so javnost presenetili podatki o inflaciji v ZDA, ki je višja od napovedi in pričakovanj, čemur sta sledila padec vrednosti delnic in kriptovalut ter dvig zahtevane donosnosti na državne obveznice. Delniški trgi so tudi uradno vstopili v obdobje medveda.
Vlagatelje sedaj skrbi drugi scenarij, in sicer da bo FED dvignil obrestno mero za 0,75 odstotne točke. Preveč agresivno zategovanje monetarne politike bi namreč lahko ameriško gospodarstvo potegnilo v recesijo. K takšnemu dvigu so FED sicer že pozvali ekonomisti nekaterih največjih investicijskih bank, med drugim JPMorgan Chase, Goldman Sachs, Barclays, Jefferies in Nomura Holdings, je včeraj poročal Bloomberg.
Preberi še
Priljubljeni signal Wall Streeta za recesijo spet utripa
Prizadevanja ameriške centralne banke za zajezitev najvišje stopnje inflacije v nekaj desetletjih se bodo končala z recesijo, sporoča trg obveznic.
14.06.2022
Ekonomisti: ECB bo septembra agresivna pri dvigu obrestnih mer
Po prvem dvigu obrestnih mer po več kot desetletju naj bi ECB septembra pospešila denarno zategovanje.
14.06.2022
Ameriški FED pred odločitvijo: inflacija ali recesija
Vedno močnejše je prepričanje, da inflacije ne bo možno ukrotiti brez recesije. Predsednik FED bo v sredo sporočil, za koliko bodo v juliju dvignili ključne obrestne mere.
13.06.2022
Na račun FED zdaj letijo kritike, da niso pravočasno ustavili pandemičnih finančnih stimulusov, zaradi česar v ZDA beležijo najbolj strmo rast inflacije v zadnjih 40 letih. Powell in njegovi kolegi so večkrat dejali, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da ohladijo rast cen. Dvig ključne obrestne mere za 0,75 odstotne točke bi tako povečal kredibilnost centralnih bankirjev, saj bi pokazal, da v boju z inflacijo mislijo resno. Po drugi strani pa bi lahko, tako Bloomberg, hkrati izgubili del kredibilnosti, saj bi takšen dvig pokazal na slabo presojo FED pri napovedovanju postpandemičnega okrevanja.
Zaradi pričakovanj o višji inflaciji v prihodnosti je optimizem potrošnikov v ZDA na najnižji ravni v zgodovini. Po drugi strani je med ekonomisti vedno močnejše prepričanje, da se inflacije brez recesije ne bo dalo ohladiti. FED tako izbira med dvema bolečima scenarijema za gospodarstvo in potrošnike. Na denarnih trgih vlada prepričanje, da sta oba enako verjetna. Kateri bo prevladal, bo znano jutri zvečer.
