.webp){kind=icon}
Petkova objava podatkov o inflaciji v ZDA je povzročila pretres na trgih vrednostnih papirjev. Na rekordno nizki ravni je tudi zaupanje potrošnikov, ki jih skrbi tako povišana inflacija kot tudi možnost recesije v bližnji prihodnosti. Ameriška centralna banka (FED) je pred težko odločitvijo: da bi ukrotila naraščanje cen, bo verjetno morala ameriško gospodarstvo potegniti v recesijo.
Besede predsednika FED Jeroma Powella se vedno bolj usmerjajo v krotenje inflacije, čeprav si besede "recesija" ne upa izgovoriti v pozitivnem kontekstu, kot sredstva za ukrotitev inflacije. V sredo bo imel težko pričakovan govor o naslednji odločitvi FED glede dviga ključnih obrestnih mer. Splošno prepričanje je, da bo FED julija sprejel dvig za 0,5 odstotne točke, nekateri analitiki pa dopuščajo tudi možnost, da bodo centralni bankirji dvignili ključne obrestne mere za 0,75 odstotne točke.
"Glede tega, ali bo možno ukrotiti inflacijo brez recesije, nisem optimističen," je izjavil Bruce Kasman, glavni ekonomist pri banki JPMorganChase & Co. Analitiki Bloomberga ocenjujejo, da je možnost recesije v letošnjem letu ena proti štiri, naslednje leto pa tri proti štiri. "Recesija je v letu 2022 malo verjetna, v naslednjem letu pa se ji bo skoraj nemogoče izogniti," so zapisali v poročilu iz začetka meseca.
Preberi še
Inflacija v ZDA na 40-letnem vrhu, recesija vse bolj verjetna
Indeks cen življenjskih potrebščin v ZDA se je maja medletno povečal za 8,6 odstotka. Gre za najvišjo stopnjo inflacije po letu 1981. Recesija vse bolj trka na vrata, opozarjajo ekonomisti.
10.06.2022
Na objavo podatka, da je letna inflacija v ZDA že 8,6-odstotna (40-letni rekord), so se že odzvali finančni trgi – vrednost delnic je upadla, zahtevana donosnost na ameriške državne obveznice pa je zrasla. Do kam in kako hitro bo FED višal ključne obrestne mere, je odvisno od tega, na katero stopnjo bodo odločevalci želeli ohladiti inflacijo in koliko udarcev so pri tem pripravljeni zadati ekonomiji. Vrstijo se pozivi FED, da se vsaj na srednji rok zadovolji z ohlajanjem inflacije na tri odstotke namesto na dva, kolikor je do sedaj znašala ciljna vrednost. Takšna prilagoditev naj bi bila za gospodarstvo precej manj boleča.
Vprašanje je tudi, kako se bo na situacijo odzval ameriški politični vrh. Predsednik ZDA Joe Biden med svojimi državljani trenutno ni najbolj priljubljen, Američane pa novembra čakajo tudi volitve v oba doma kongresa, kjer imajo demokrati trenutno tesno večino. Če večino v enem ali obeh domovih prevzamejo republikanci, bo zakonodajna sposobnost Bidnove administracije močno omejena. To pomeni slabo izhodišče za demokrate pred naslednjimi predsedniškimi volitvami, ki bodo potekale leta 2024.
