.webp){kind=icon}
Ta teden bodo znova na delu centralni bankirji, v torek in sredo namreč zaseda ameriški Federal Reserve (Fed), v četrtek pa bo imela prvo srečanje v letošnjem letu tudi Evropska centralna banka (ECB). Čeprav je tokrat že vnaprej znano, za kolikšen dvig obrestnih mer se bodo odločili, je za trge ključno vprašanje, ali se bo zaostrovanje monetarne politike zaključilo predčasno.
Prav zaradi prepričanja vlagateljev, da se bo cikel dvigovanja obrestnih mer zaključil prej, kot so sprva napovedovali centralni bankirji, delniški indeksi ob začetku leta močno rastejo. Evropske delnice dosegajo celo boljše rezultate od ameriških, saj so vlagatelji bolj optimistični glede upočasnjevanja inflacije v Evropi.
Inflacija se umirja tudi na drugi strani Atlantika, kjer člani odbora FOMC za sredo napovedujejo dvig ključne obrestne mere za četrtino odstotne točke, na razpon od 4,5 do 4,75 odstotka, s čimer bodo na drugem zaporednem srečanju zmanjšali višino dvigov.
Preberi še
Ali bodo v centralnih bankah prevladali jastrebi ali golobice?
V naslednjem tednu redne seje ECB, BoE in Feda; odločitve o obrestnih merah.
29.01.2023
Vrh obrestne mere mejnega depozita ECB nad tremi odstotki?
Tako kažejo trenutne vrednosti obrestnih zamenjav, pišejo v poročilu Banke Slovenije.
25.01.2023
Klass Knot, ECB: Naslednja dva dviga naj bosta za 50 bazičnih točk
V drugi polovici leta bi lahko naredili nadaljnji korak navzdol s 50 na 25 bazičnih točk.
22.01.2023
Lagarde: Inflacija 'previsoka', ECB mora držati smer
Predsednica ECB je govorila na okrogli mizi na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu.
19.01.2023
Ključna vprašanja za predsednika Feda Jeroma Powella po srečanju pa se bodo nanašala na daljše obdobje, denimo za koliko namerava Fed še zvišati obrestne mere in kaj se mora spremeniti, da se zaostrovanje monetarne politike ustavi. V Fedu so jasno povedali, da želijo videti dokaze, da se ponovno vzpostavlja ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela.
Mizerit: Največja nevarnost za kredibilnost Feda so morebitni povratni udarci inflacije
"Tempo rasti inflacije se v zadnjih mesecih spušča, se pa interna struktura inflacijskih pritiskov precej spreminja in sicer postopoma prehaja od inflacije cen energije in blaga k inflaciji cen storitev," opozarja Peter Mizerit, vodja službe za upravljanje tveganj pri Primorskih skladih. Tudi on ob tem pričakuje, da bo Fed dvignil obrestno mero za 0,25 odstotne točke in ohranil nekoliko ostrejši oziroma previdnejši ton pri komentiranju situacije v smislu odločenosti, da doseže zastavljeni cilj dvoodstotne inflacije.
"Se pa tempo dvigovanja obrestnih mer umirja in se bo kmalu vsaj začasno ustavil, da lahko centralna banka presodi, koliko bodo dosedanji dvigi vplivali na gospodarske kazalnike," napoveduje Mizerit. Kot pojasnjuje, namreč monetarna politika deluje s precejšnjo zamudo, kar pomeni, da se dosedanji dvigi še niso povsem izrazili v realnem gospodarstvu.
"Največja nevarnost za kredibilnost Feda so morebitni povratni udarci inflacije, potem ko bi tržni udeleženci v svoje poslovne odločitve že vgradili pričakovanja, da je ta povsem premagana," dodaja sogovornik. Po njegovih besedah dosedanje izkušnje z inflacijo dokazujejo, da je ni enostavno ponovno zamejiti v sprejemljive okvirje. Zaradi določenih napak so se centralne banke v preteklosti že znašle v situaciji, ko so se morale z inflacijo boriti več let.
"Mislim, da se Jerome Powell tega zaveda, zato jasnih napovedi glede prvega znižanja obrestnih mer na prihajajočem zasedanju ne pričakujem," meni Mizerit.
V četrtek zagotovo dvig obrestnih mer za pol odstotne točke
Tudi evropski centralni bankirji so že vnaprej zagotovili, da bodo obrestne mere v četrtek dvignili za 50 bazičnih točk. Ne glede na to bo največja novica, ali bodo marca to potezo ponovili. Vztrajno povišana inflacija je še vedno prepričljiv razlog za nadaljevanje monetarnega zaostrovanja. Prva dama ECB Christine Lagarde je že decembra obljubila še dva dviga za 50 bazičnih točk, oglasili so se tudi njeni kolegi.
Na eni strani sta predsednik nemške Bundesbank Joachim Nagel in Francoz Francois Villeroy de Galhau, ki sta prav tako javno nakazala podporo dvema dvigoma v višini 50 bazičnih točk. Tako menijo tudi centralni bankirji iz Avstrije, Slovaške, Finske, Irske in baltskih držav, pa tudi slovenski guverner Boštjan Vasle, ki sicer velja za enega največjih jastrebov v odboru ECB.
Prav tako eden največjih jastrebov, guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot, upočasnitve monetarnega zaostrovanja ne pričakuje pred sredino leta. "Decembra smo dvige upočasnili s 75 na 50 bazičnih točk – to bo hitrost dvigov na več naslednjih sestankih," je povedal Knot za italijanski časopis La Stampa. "To velja vsaj za srečanji februarja in marca," je dejal. "Mislim, da bomo v trenutnem tempu še naprej zaostrovali do poletja."
Na drugem koncu spektra se Italijan Ignazio Visco sprašuje, ali je "bolje tvegati in pretirano zaostrovati ali ne", medtem ko Grk Yannis Stournaras prav tako poziva k postopnejšim korakom v dvigovanju obrestnih mer.
Bloomberg
Analitiki Bloomberg Adria so novembra dejali, da bo ECB marca še zadnjič zvišala ključne obrestne mere, ki bodo nato do konca leta 2023 ostale nespremenjene. Kvantitativno zaostrovanje bo verjetno ena glavnih javnopolitičnih potez v naslednjih mesecih, ECB pa bo pozorno spremljala tudi stanje presežne likvidnosti v bančnem sektorju.
