Se lahko euribor letos povzpne do štirih odstotkov?

Čeprav se povpraševanje gospodinjstev po kreditih zaradi višjih obrestnih mer ohlaja, pa ostaja vroče vprašanje, do kam se lahko povzpne medbančna obrestna mera euribor. To je seveda odvisno tega, koliko časa bo Evropska centralna banka (ECB) še vztrajala pri politiki visokih obrestnih mer. Analitiki in banke se sicer strinjajo, da bo šestmesečni euribor letos presegel tri odstotke, najdrznejši pa napovedujejo vrh pri štirih odstotkih.

Na višino euriborja sicer vpliva več dejavnikov: ponudba in povpraševanje po likvidnosti, pričakovanja bank glede gibanja ključnih obrestnih mer ter pričakovanja glede izgledov za gospodarsko rast in inflacijo, omenjajo na Banki Slovenije (BS). Trimesečni euribor je že presegel 2,1 odstotka.

Najprej poglejmo, kakšne so napovedi ECB. Povprečne napovedi centralnih bankirjev kažejo, da naj bi trimesečni euribor na letni ravni letos dosegel 2,9 odstotka, v letu 2024 2,7 odstotka in v letu 2025 2,5 odstotka. Napovedi temeljijo na tržnih pričakovanjih s 23. novembra lani. Podobne so tudi napovedi analitikov Bloomberga, ki pa po doseženem vrhu predvidevajo hitrejše upadanje medbančne obrestne mere. Tako naj bi trimesečni euribor ob koncu letošnjega leta presegel 2,6 odstotka, v drugi polovici leta 2024 pa že upadel na 2,1 odstotka.

Vrh šestmesečnega euriborja pri štirih odstotkih?

"Če je bilo glavno vprašanje v letu 2022, kako visoko bodo centralne banke dvignile depozitne obrestne mere, pričakujemo, da bo v prihajajočem letu 2023 vprašanje, kako dolgo bodo centralne banke še vztrajale pri svoji politiki visokih obrestnih mer," pravijo na Novi KBM.

Za trenutno dvoodstotno depozitno obrestno mero – tako Nova KBM – tržni udeleženci pričakujejo, da se bo do zasedanja centralne banke v maju 2023 zvišala še za dodatnih sto bazičnih točk in se ustalila na 3,5 odstotka na zasedanju ECB v septembru. "Tudi za tečaj šestmesečnega euriborja analitiki pričakujejo, da se bo letos še vzpenjal in dosegel vrh pri štirih odstotkih v drugi polovici leta," napovedujejo pri Novi KBM. Trenutno šestmesečni euribor znaša 2,73 odstotka.

Vse ostale napovedi analitikov in bank se tej meji ne približajo. Pri Delavski hranilnici denimo pričakujejo, da bi se obrestna mera ECB lahko povzpela na nivo od tri do 3,5 odstotka; podobno velja tudi za šestmesečni euribor. Tudi pri Gorenjski banki verjamejo, da se bodo obrestne mere na denarnih trgih letos še naprej povečevale. "Dinamika povečevanja naj bi bila po trenutnih razpoložljivih informacijah in predvidevanjih nižja kot v preteklem letu, kar se predvideva tudi za variabilne obrestne mere, vezane na euribor," pravijo pri Gorenjski banki.

"Da bi preprečili inflacijsko-plačno spiralo in ohranili inflacijska pričakovanja zasidrana, bosta tako ameriški Fed kot ECB v nastalih razmerah nadaljevala s krepitvijo restriktivnosti svojih monetarnih politik," prav tako domnevajo v Triglav Skladih. Po njihovih pričakovanjih bosta tako depozitna obrestna mera ECB kot tudi obrestna mera euribor presegli tri odstotke in se na tej relativno visoki ravni obdržali skozi vse leto.

Višje obrestne mere ob koncu leta napoveduje tudi Domen Granda, vodja analiz pri NLB Skladih. "Pričakovani dvig obrestnih mer se že odraža v euriborju, lahko pa pričakujemo, da se bo kratkoročno še zvišal, leto pa zaključil na podobnih nivojih kot danes," pravi Granda.

Analitiki Bloomberg Adria menijo, da bo ECB marca še zadnjič zvišala ključne obrestne mere, ki bodo nato do konca leta 2023 ostale nespremenjene. "Kar zadeva obete glede obrestnih mer, predvidevamo, da se bo šestmesečni euribor v naslednjih nekaj mesecih dvignil na tri odstotke, kar bo v celoti sledilo zaostrovanju denarne politike ECB," ocenjujejo naši analitiki. 

Posojila niso več tako zanimiva

Če se je v začetku lanskega leta obseg sklenjenih novih posojil skorajda vsak mesec močno povečal, pa se je v tretjem četrtletju leta 2022 povpraševanje po posojilih gospodinjstvom močno zmanjšalo, ocenjuje Banka Slovenije. Banke so med dejavniki za zmanjšanje povpraševanja izpostavile splošno raven obrestnih mer in obete za stanovanjski trg. "Večje število bank pričakuje dodatno zmanjšanje stanovanjskih posojil v zadnjem četrtletju leta 2022, medtem ko le nekaj bank pričakuje zmanjšanje povpraševanja po potrošniških posojilih," napovedujejo v BS.

Povprečni mesečni prirast stanovanjskih posojil se je po podatkih BS v zadnjih mesecih precej zmanjšal. V drugi polovici leta 2022 do oktobra je znašal 55 milijonov evrov in je bil manjši od predlanskega v enakem obdobju, pa tudi od mesečnega povprečja prve polovice leta 2022.

Tudi obseg novo odobrenih potrošniških posojil je lani do oktobra rahlo naraščal. Mesečno gledano je bila rast posojil v vseh štirih mesecih druge polovice leta 2022 pozitivna, in sicer kljub še vedno znatnemu odplačevanju posojil, sklenjenih v obdobju nadpovprečne rasti. V tem obdobju je povprečni mesečni prirast znašal šest milijonov evrov in je bil višji od predlanskega v enakem obdobju.

Višja minimalna plača, manj kreditno sposobnih

Z novim letom bo povpraševanje po posojilih manjše tudi zaradi dviga minimalne plače. Zaradi uvedenega makrobonitetnega ukrepa, ki ga je leta 2019 uvedla BS, bo namreč še manj Slovencev upravičenih do potrošniških oziroma stanovanjskih posojil. Glede na ukrep je od višine minimalne plače odvisen znesek, ki mora posamezniku ostati na računu, potem ko poplača mesečni obrok kredita. Tako mora posameznik po plačilu obroka razpolagati še z mesečnim ostankom v višini 76 odstotkov bruto minimalne plače.

Čeprav je Banka Slovenije lani poleti kreditiranje prebivalstva nekoliko omilila, trenutne razmere še vedno vplivajo na kreditno sposobnost potencialnih kreditojemalcev. Julija lani so začele veljati dopolnitve makrobonitetnih omejitev, v okviru katerih se pri desetih odstotkih novih kreditnih pogodb dovoljuje neupoštevanje omenjenih zahtev BS.

Trenutna minimalna plača znaša 1.074,43 evra bruto, kar pomeni, da mora kreditojemalcu po plačanem mesečnem obroku kredita ostati še 816,57 evra. Po napovedih ministra za delo Luke Mesca bo minimalna plača višja za sto evrov neto, medtem ko končnega "zneska bruto minimalne plače v tem trenutku ni mogoče dokončno določiti zaradi neznane rasti cen življenjskih potrebščin in ureditve dohodninske zakonodaje", so sporočili z vlade.

To sicer pomeni, da se bo bruto minimalna plača čez palec predvidoma gibala nad 1.200 evri, tako da bo v tem primeru po novem potencialnemu kreditojemalcu na koncu meseca morali ostati najmanj 912 evrov. To velja zgolj za kandidate brez otrok, saj mora vsakemu, ki ima vzdrževanega družinskega člana, ob koncu meseca ostati še več sredstev. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar