Slovenski varčevalec: Konservativen in nezadolžen

31. oktobra praznujemo svetovni dan varčevanja. Stopnja varčevanja gospodinjstev se je v letu 2021 znižala, ostala pa je višja kot v obdobju pred epidemijo.

Najpomembnejši motivi za varčevanje gospodinjstev v državah evropskega območja so:

- zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke,

- zagotavljanje dohodka ob upokojitvi,

- zagotavljanje sredstev za večje nakupe,

- varčevanja za potovanja in izobraževanja ter

- finančna podpora otrokom in vnukom,

kažejo ugotovitve Evropske centralne banke (ECB).

Slovenija z 18,7-odstotno stopnjo bruto varčevanja

Slovenci so po izjemno visoki, 22,7-odstotni stopnji bruto varčevanja v letu 2020 v letu 2021 zmanjšali varčevanje na 18,7 odstotka. S tem se je Slovenija uvrstila na četrto mesto med opazovanimi državami. Stopnja varčevanja v Sloveniji je bila višja od povprečja v evrskem območju, kjer stopnja varčevanja znaša 17,9 odstotka, in Evropske unije (EU), kjer znaša 16,7 odstotka. Avstrija, Madžarska in Italija so se uvrstile pod povprečje evrskega območja, kažejo podatki statističnega urada (Surs).

Prvakinja v varčevanju v letu 2021 je po podatkih Eurostata Nizozemska, ki je imela s 23,9 odstotka najvišjo stopnjo bruto varčevanja. Na zadnje mesto se je uvrstila Portugalska, ki je dosegla le 9,8 odstotka.

Potrošnja gospodinjstev se je v vseh opazovanih državah okrepila

Slovenci smo svoje prihranke iz koronskega leta 2020 očitno trošili v pokoronskem letu 2021. "V primerjavi z letom 2020 je bila rast izdatkov za potrošnjo gospodinjstev najizrazitejša v Sloveniji. Znašala je 13,3 odstotka, kar je precej več od povprečja v evrskem območju (6,3 odstotka) in EU (6,7 odstotka)," so zapisali na Sursu. Potrošnja ostalih opazovanih držav se je gibala od 3,5 do 11,6 odstotka.

Posledično je tudi stopnja bruto varčevanja gospodinjstev najizraziteje upadla v Sloveniji, za kar štiri odstotne točke, in v Španiji, za 3,9 odstotne točke. Najmanj izrazito je upadla na Danskem in v Nemčiji, v preostalih opazovanih državah se je znižala v razponu od ene do 2,5 odstotne točke, kaže analiza Sursa.

Kaj pa dohodki? V letu 2021 se je razpoložljivi dohodek povečal v vseh evropskih državah, v primerjavi z letom prej je bila njegova rast najvišja na Madžarskem (11,3-odstotna), najnižja pa v Nemčiji in na Finskem, v obeh državah 2,7-odstotna. V Sloveniji je bila 7,7-odstotna in je s tem v povprečju presegla rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev v evropskem območju, ki znaša štiri odstotke, in Evropski uniji, ki znaša 4,5 odstotka. Razpoložljivost dohodka se je v ostalih državah gibala od 3,1 do 10,9 odstotka, so ugotovili na statističnem uradu.

Finančna sredstva Slovencev 7,8 milijarde evrov večja

Vrednost neto finančnega premoženja gospodinjstev v Sloveniji je ob koncu leta znašala 55,2 milijarde evrov in se je v primerjavi s predhodnim letom zvišala za 6,9 milijarde evrov oziroma 14,3 odstotka.

Finančna sredstva gospodinjstev, med katera spadajo gotovina in vloge, delnice in drugo, so ob koncu leta 2021 znašala 70,9 milijarde evrov. V primerjavi z letom prej so se finančna sredstva povečala za 7,8 milijarde evrov oziroma 12,4 odstotka. K povečanju je največ prispevalo povečanje sredstev v lastniškem kapitalu in delnicah ali enotah investicijskih skladov, sporoča analiza statističnega urada.

Previdnost in konservativnost

Struktura finančnih sredstev prikazuje, da gospodinjstva v Sloveniji pri oblikah varčevanja ostajajo konservativna in nenaklonjena tveganju, saj skoraj polovico finančnega premoženja predstavljajo varna in likvidna sredstva, kot so gotovina in vloge.

V letu 2021 so v primerjavi s prejšnjim letom gotovina in vloge predstavljale 47,8 odstotka deleža, sledijo jim delnice in drug lastniški kapital z 32,2 odstotka ter zavarovanja in pokojninske sheme z 12,5 odstotka. Deleži nekoliko vrednejših naložb, kot so investicijski skladi, vrednostni papirji in izvedeni finančni inštrumenti, ostajajo majhni. Dolžniški vrednostni papirji in druge terjatve predstavljajo 5,3 odstotka, posojila pa 2,2 odstotka deleža finančnih sredstev, ugotavlja Surs.

V slovenskih gospodinjstvih izstopajo dolgoročna posojila

Finančne obveznosti slovenskih gospodinjstev, med katere sodijo tudi posojila, so ob koncu leta znašale 15,7 milijarde evrov ali 30,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V primerjavi z letom prej so se povečale za 0,9 milijarde evrov oziroma 6,1 odstotka. Izstopala so dolgoročna posojila, ki so namenjena predvsem nakupu stanovanjskih nepremičnin, kažejo podatki statističnega urada.

V strukturi finančnih obveznosti so s 87,7 odstotka prevladala prav posojila, med katerimi je izstopal delež dolgoročnih posojil z 81,8 odstotka, sledili pa so trgovski krediti, avansi in kratkoročna posojila.

Potrošniška posojila so v zadnjih dveh letih zaradi makrobonitetbnih omejitev kreditiranja prebivalstva, ki veljajo od konca leta 2019, nekoliko upadla. Stanovanjska posojila pa ohranjajo svojo dinamiko in v opazovanem obdobju naraščajo. Rast drugih posojil je od leta 2017 pozitivna in v primerjavi z drugimi tipi posojil umirjena. "Stanovanjska posojila so bila v letu 2021 v primerjavi z letom 2014 višja za 39,8 odstotka, potrošniška za 23,1 odstotka in druga posojila za 13,5 odstotka," ugotavlja Surs.

Slovenci imajo najmanj dolga

Zadolženost gospodinjstev, ki se meri z razmerjem med finančnimi obveznostmi in razpoložljivim dohodkom, je v Sloveniji konec leta 2021 znašala 47,8 odstotka. V primerjavi z letom prej se je zmanjšala za 0,7 odstotne točke. Slovenska gospodinjstva so tako po tem kazalniku manj zadolžena kot ostala povprečna gospodinjstva v evrskem območju in Evropski uniji, ugotavljajo na Sursu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar