.webp){kind=icon}
Vse višja inflacija, grožnja recesije in negotovost ob vse večjih geopolitičnih trenjih marsikoga odvračajo od borze. Vseeno v luči vse višje inflacije, ki realno niža vrednost našega denarja, marsikateri vlagatelj želi "zaposliti" svoj denar. Kam torej ta hip vložiti deset tisočakov, če smo povprečno nagnjeni k tveganju in želimo varčevati vsaj pet let? Poiskali smo mnenja treh upravljavcev premoženja.
1. Domen Granda, NLB Skladi: Zanimivi Evropa in panoga potrošnih storitev
"V primeru, da ima vlagatelj zmeren finančni profil in se odloči za obdobje varčevanje petih let, je smiselno, da izhaja iz strukture 50 odstotkov delnic in 50 odstotkov obveznic," meni Domen Granda, vodja analiz pri NLB Skladih. Ob tem dodaja, da bi sam v trenutnem okolju povišane inflacije razmislil tudi o večji uteži delniškim naložbam, saj se glede na aktualno donosnost evrskih obveznic srednjeročno pričakuje boljšo donosnost delniških naložb. Vse skupaj je seveda odvisno od vlagateljeve nagnjenosti do tveganja. Ker so trenutne razmere negotove in tveganja povišana, bi Granda vlagateljem predlagal, da 50 odstotkov sredstev vložijo takoj, preostanek pa postopoma, denimo deset odstotkov vsake tri mesece.
Znotraj obvezniških naložb Granda predlaga obvezniški vzajemni sklad, kot glavni razlog pa navaja boljšo razpršitev naložb med različne izdajatelje obveznic. "Pozorni moramo biti na obveznice s slabšo bonitetno oceno, saj morebitna recesija pomeni nadpovprečno tveganje neplačila," pojasnjuje. Ob tem dodajmo, da lahko obvezniške sklade kupimo tudi na borzi; gre za tako imenovane ETF (exchange traded funds, angl.).
Preberi še
Spet več zanimanja Slovencev za vlaganje, toda precej manj kot lani
V vzajemne sklade je bilo v juliju za 23 milijonov evrov neto vplačil. Letos je manj zanimanja kot lani, sredstva v upravljanju se krčijo.
17.08.2022
lastni arhiv
"Znotraj delniških naložb nas borzno dogajanje uči, da je edino zastonj kosilo za vlagatelje primerna razpršitev naložb." Pri tem moramo poskrbeti za primerno geografsko in panožno razpršitev sredstev. "Geografsko gledano je smiselna nadpovprečna izpostavljenost naložbam iz Evrope," izpostavlja Granda. Delniška vrednotenja v Evropi so po njegovem mnenju relativno ugodnejša v primerjavi z delnicami v ZDA, hkrati pa je Evropska centralna banka (ECB) bistveno manj agresivna pri dvigovanju ključnih obrestnih mer. Evropski potrošniki so bili v preteklosti manj nagnjeni k trošenju in so tako bolje pripravljeni na negotove čase. Še eden od pozitivnih dejavnikov, ki veljajo za evropska podjetja, je odvisnost od kitajskega gospodarstva, ki v prihodnje lahko pričakuje dodatne spodbude s strani države, še našteva.
Med panogami glavni analitik NLB Skladov izpostavlja panogo potrošnih storitev, saj je obdobje koronavirusa močno zmanjšalo povpraševanje pri potrošnikih. Srednjeročno še naprej ostajajo zanimivi tudi proizvajalci nafte in plina. "Evropa bo zaradi invazije Rusije v Ukrajino uresničila napovedani premik stran od ruskih proizvajalcev," zaključuje sogovornik.
2. Marko Bolarič, borzni posrednik NKBM: Enakomerna razpršitev v globalni sklad, sklad, ki investira v Evropo in ZDA
"Glede na izhodiščne pogoje – deset tisočakov, povprečna nagnjenost k tveganju in invsticija z ročnostjo pet in več let – je treba znesek dobro razpršiti. Usmeril bi se v kombinacijo vzajemnih skladov oziroma primerljive investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzah, tako imenovane ETF," izpostavlja Marko Bolarič, borzni posrednik pri Novi KBM.
lastni arhiv
Pri naložbah v vzajemne sklade bi Bolarič sredstva enakomerno razporedil med tri vzajemne sklade, in sicer v globalni delniški sklad, sklad Evropa in sklad ZDA.
Pri izbiri ETF bi se odločil za enakomerno razporeditev med ETF na globalni indeks MSCI World (svetovni ETF), ETF na indeks EURO STOXX 50 (Evropa) in ETF na ameriški indeks S&P 500 (ZDA).
"S kombinacijo predlaganih naložb bi vlagatelj dosegel dobro razpršenost," meni. Ob tem izpostavlja, da bi bilo v primeru večje nagnjenosti k varnejšim naložbam smiselno dodati še mešani in obvezniški vzajemni sklad. "Vlaganje v posamezne delnice bi pri omenjenem znesku odsvetoval, saj tudi zaradi stroškov ne bi dosegli dovolj dobre razpršenosti, s čimer bi povečali tveganje," še dodaja.
3. Lojze Kozole, analitik pri borznoposredniški hiši Ilirika: Globalni kotirajoči sklad je najbolj primerna investicija
"Za investicijo v višini desetih tisočakov za obdobje petih let je za vlagatelja s povprečnim nagnjenjem k tveganju še najbolj primerna investicija v globalni indeksni sklad (ETF)," meni Lojze Kozole, analitik pri borznoposredniški hiši Ilirika.
Ob tem izpostavlja prednosti ETF-jev v primerjavi z vzajemnimi skladi, ki so tipično bolj likvidni, saj jih bremeni nižje število dni poravnave. ETF-je zaradi praviloma pasivne strategije upravljanja pretežno bremenijo nižji stroški ob nemalokrat višjih donosih. Seveda obstajajo tudi slabosti investiranja v tovrstne sklade, saj od vlagateljev zahtevajo večjo disciplino.
lastni arhiv
Prestavljeni predlogi niso podani kot storitev investicijskega svetovanja. Vlagatelj mora sam sprejeti odločitve glede razpršitve svojega premoženja v različne naložbene razrede skladno s profilom tveganja in ročnostjo naložb.
