Podjetja: Kam po denar v času vse višjih obrestnih mer

Obrestne mere vztrajno rastejo, s čimer se spreminja finančno okolje podjetij. Kako se bo gibanje obrestnih mer odvijalo v prihodnih mesecih, je Evropska centralna banka (ECB) že nakazala.

Brzdanje inflacije z višanjem obrestnih mer ustvarja nove težave za podjetja. Dostop do financiranja pomembno vpliva na njihovo dobičkonosnost in možnosti rasti. Brez financiranja ogromno podjetij ne more investirati, kar je predpogoj za gospodarsko rast. V evroobmočju so banke prevladujoči posojilodajalci za podjetja, medtem ko v ZDA finančni sistem temelji na kapitalskem trgu. Če podjetje potrebuje financiranje, je smiselno ukrepati čim prej, ker obrestne mere rastejo, so pri Forbesu svetovali že pred meseci.

ECB je letos ključne obrestne mere zvišala za 125 bazičnih točk, kar je glede na dvige drugih centralnih bank malo. V boju s povišano inflacijo so ostale centralne banke precej agresivnejše od ECB, ki se je na povišano inflacijo odzvala pozno in z manjšimi dvigi obrestnih mer. Kot smo poročali, je predsednica ECB Christine Lagarde septembra napovedala, da bo ECB ključne obrestne mere zviševala tudi na prihodnjih sestankih, dokler se inflacija ne vrne na ciljno vrednost dveh odstotkov. Trgi pričakujejo, da bo ECB do julija 2023 obrestne mere zvišala za 225 bazičnih točk.

Višje obrestne mere podjetja silijo v iskanje alternativnih virov financiranja

''Rast obrestnih mer bo zagotovo prisilila podjetja v iskanje alternativnih virov financiranja, med katerimi je tudi primarna izdaja delnic ali obveznic,'' ocenjuje Peter Mizerit, vodja službe za upravljanje tveganj v Primorskih skladih. Dodaja, da z rastjo obrestnih mer rastejo tudi zahtevani donosi na obveznice in delnice. Ob tem je za absorbiranje novih izdaj delnic in obveznic potrebna tudi ustrezno optimistična klima med vlagatelji na kapitalskih trgih. ''Trenutno glede na letošnje dogajanje predvsem narašča previdnost, kar pomeni, da tudi ponudba novih izdaj ne bo tako enostavna, kot je bila v zadnjih letih.''

''Glavna posledica visokih obrestnih mer bo manj povpraševanja po vseh oblikah financiranja, saj je ob upoštevanju višjih stroškov financiranja potencialno donosnih projektov manj,'' je povedal Blaž Angel, analitik pri NLB Skladih. ''Podjetja gredo na finančne trge, če ne dobijo bančnega financiranja ali če je to cenejše.'' Dodaja, da je pogost razlog razpršitev financiranja. ''Bolj kot to, da bi primarna izdaja pomenila cenejši vir financiranja, je pomembno to, da predstavlja diverzifikacijo virov in s tem manjšo odvisnost od bančnih posojil, ki bodo zaradi restriktivnejše monetarne politike najbrž tudi težje dostopna,'' je povedal Mizerit.

Pomembno vlogo imata velikost in ime podjetja

Angel pojasnjuje, da na finančnih trgih veliko vlogo igrata velikost podjetja in splošna usmeritev gospodarstva: ''Večja podjetja so bolj usmerjena na finančne trge, kjer posamezno izdajo vpiše veliko število investitorjev in je zato prek razpršitve med investitorji lažje zagotoviti večje zneske.'' Nova Ljubljanska banka (NLB)  je julija prodala 300 milijonov evrov triletnih obveznic po obrestni meri šest odstotkov letno. 20. septembra je prodala še obveznice v skupnem nominalnem znesku 82 milijonov evrov po obrestni meri 9,721 odstotka letno.

Težji pogoji za financiranje pri bankah lahko spodbudijo družbe, da se začnejo ozirati po drugih virih pridobivanja finančnih sredstev, kot je financiranje dejavnosti z izdajo vrednostnih papirjev, je povedala Laila Lahmadi-Jelenič z Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). ''V tem primeru je trg tisti, ki pove, ali so vlagatelji pripravljeni kupiti vrednostne papirje pod pogoji, ki jih je določila družba izdajateljica. Predvsem v bolj 'zaostrenih' gospodarskih obdobjih med drugim običajno ni nepomembno, ali trg izdajatelja že 'pozna' ali pa gre za izdajatelja, ki na kapitalskem trgu vire financiranja išče prvič.''

''Manjša podjetja so vezana na bančno financiranje, pogosto na eno samo banko. Nenazadnje na finančnih trgih niti ni zadostne likvidnosti za njihove komercialne zapise in obveznice, pa četudi gre za majhne zneske. Z vidika splošne usmeritve gospodarstva so ameriške družbe bolj naklonjene izdajam vrednostnih papirjev, kontinentalna Evropa pa stavi na bančni sistem,'' še pojasnjuje Angel.

lastni arhiv

Podjetja nimajo znanja

Na Ljubljanski borzi so prepričani, da lahko rast obrestnih mer spodbudi trg kapitala, da se podjetja bolj usmerijo na financiranje skozi izdajanje delnic ali obveznic. Vendar v isti sapi dodajajo, da podjetja prepogosto nimajo znanja o financiranju izven bančnih virov. ''Če bi ga imela, verjamemo, da bi resno razmislila tudi o borzi kot alternativnem viru financiranja podjetij. To bi vsekakor vzpodbudilo trg kapitala pri nas, predvsem pa bi za začetek potrebovali nekaj dobrih zgodb, da bi se več družb odločilo za tako obliko financiranja.''

Bloomberg

Ali lahko lokalne borze postanejo konkurenca bankam?

''Vsi viri financiranja na nek način konkurirajo med seboj in se na drug način hkrati tudi dopolnjujejo,'' pravi Angel. Pomembno vlogo borz v razvoju kapitalskega trga v času oteženega zbiranja kapitala na bankah poudarjajo tudi na Ljubljanski borzi: ''V vseh gospodarskih razmerah je treba na borzo in banke gledati kot na komplementarna vira financiranja, ki lahko skupaj zagotovita optimalno strukturo kapitala družbe.''

Vstop na finančne trge je kratkoročno povezan s kar nekaj dodatnimi stroški, koristi pa so dolgoročnejše, še opozarja Angel. ''Izdaje finančnih instrumentov so visoko regulirane in malo je možnih poenostavitev, če gre za majhne izdaje. Na lokalnih trgih, kot je slovenski, so zato absolutni zneski izdaj velika omejitev. Veliko stroškov je fiksnih, tako v času izdaje kot v času trajanja takega instrumenta. Vlagatelji tudi pričakujejo, da instrument kotira, kar prinese še dodatne stroške, saj izdajatelj postane javna družba. Če k temu dodamo še željo mnogih investitorjev, da imajo obveznice bonitetno oceno, je slovenskih izdajateljev, ki jo imajo oziroma si jo lahko privoščijo, razmeroma malo.''

Borza še vedno neizkoriščen vir financiranja

Borza in banke se bistveno razlikujejo z vidika volumna in po regulatornih zahtevah. ''Slednje so za družbe bistveno strožje na organiziranem trgu, tako za potrebe same uvrstitve vrednostnega papirja na organiziran trg kot po njej, saj s tem družbe postanejo javne družbe, ki morajo redno in pregledno poročati o svojem poslovanju, ter posledično padejo pod drobnogled regulatorja.''

Na borzi so zato oblikovali platformo SI ENTER, ki velja za eno od oblik reguliranega trgovanja, v okviru katere veljajo milejši pogoji in obveznosti za izdajatelje. Na platformi je izdajateljem, ki si zaenkrat ne želijo postati javne družbe, omogočeno zbiranje kapitala oziroma uvrstitev instrumentov na bistveno manj zahteven trg. ''Borza na žalost v Sloveniji zaenkrat še vedno predstavlja neizkoriščen vir financiranja družbe, zato bo vsak premik v smeri razvoja kapitalskega trga in ozaveščenosti podjetnikov o virih financiranja več kot dobrodošel.''

Majhnim in srednjim podjetjem lažji dostop do financiranja

Državni zbor je konec septembra sprejel zakon, ki bo slovenskim podjetjem in upravljavcem platform omogočil dostop do trga množičnega financiranja podjetij. Do sedaj fizičnim in pravnim osebam iz Slovenije ni bilo omogočeno sodelovanje na platformah, kot je Kickstarter, zato so morali podjetniki iskati obvode za dostop do množičnega financiranja. Z novim zakonom se to spreminja, ustvarja pa se tudi možnost za razvoj novih, domačih platform.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar