Analiza: ECB zaostaja za ostalimi centralnimi bankami

Večina centralnih bank je v ciklu zategovanja denarne politike, s čimer želijo omejiti podivjano inflacijo. Ta je v evrskem območju septembra znašala rekordnih deset odstotkov na letni ravni, Evropska centralna banka (ECB) pa z dvigi obrestnih mer močno zaostaja za ostalimi centralnimi bankami razvitih gospodarstev. Trgi pričakujejo, da bo ECB do julija 2023 zvišala obrestne mere za 225 bazičnih točk.

Inflacija je v zadnjem obdobju poskočila na rekordne vrednosti, in sicer predvsem zaradi ponudbenih šokov in tiskanja velikih količin denarja, kar je ustvarilo močno povpraševanje. Še do nedavnega so bili evropski centralni bankirji prepričani, da je povišana inflacijo zgolj prehodna, razvoj dogodkov pa kaže, da bo predvsem jedrna inflacija, iz katere so izločeni hrana in energenti, ostala povišana še vsaj do leta 2024. Ukrepanje centralnih bank je bilo nujno.

Analiza Bloomberg Adria je pokazala, da so v boju s povišano inflacijo ostale banke precej agresivnejše od ECB, ki se je na povišano inflacijo odzvala pozno in z relativno nizkimi dvigi obrestnih mer. ECB je letos ključne obrestne mere zvišala za 125 bazičnih točk, kar je relativno malo glede na dvige ostalih centralnih bank – ameriški Fed je letos zvišal ključno obrestno mero za 300 bazičnih točk, madžarska centralna banka pa kar za 1.135 bazičnih točk. Od centralnih bank razvitih gospodarstev sta bili pri zategovanju denarne politike bolj zadržani le še banki na Danskem in Japonskem.

Agresivnejše so bile tudi centralne banke držav v regiji Adria, čeprav tudi tam višina dvigov ne sledi višini jedrne inflacije. Srbska centralna banka je recimo letos zvišala obrestne mere za 250, severnomakedonska pa za 175 bazičnih točk.

Bo ECB nadoknadila zaostanek za ostalimi centralnimi bankami?

Stopnje splošne inflacije v regiji so dosegle vrh, menijo analitiki Bloomberg Adria. Kljub temu naj bi ostala povišana še vsaj nekaj časa, leta 2023 naj bi v razvitih gospodarstvih v povprečju znašala 4,4 odstotka (8,1 odstotka v letu 2022), ciljni vrednosti dveh odstotkov pa bi se lahko približala leta 2024.

Predsednica ECB Christine Lagarde je septembra v Evropskem parlamentu dejala, da bo ECB zvišala ključne obrestne mere tudi na prihodnjih sestankih oziroma vse dokler se inflacija ne vrne na ciljno vrednost dveh odstotkov. Trgi pa pričakujejo, da bo ECB do marca 2023 zvišala ključne obrestne mere za 150 bazičnih točk, še dodatnih 75 (skupaj 225) bazičnih točk pa bo dodala julija 2023, ko naj bi zategovanje denarne politike doseglo vrh.

Analitiki Bloomberg Adria podobno pričakujejo tudi od centralnih bank v Srbiji in Severni Makedoniji, ki naj bi v naslednjih šestih mesecih zvišali ključne obrestne mere za sto bazičnih točk. Hrvaška centralna banka naj bi se pred vstopom v evrsko območje izogibala večjim spremembam denarne politike.

Posledice nove smeri monetarne politike so zaostreni finančni pogoji

"Na podlagi močnih neposrednih in posrednih povezava držav regije Adria z evrskim območjem ter finančnih razmer v njem pričakujemo povečanje splošnih stroškov financiranja v regiji Adria v naslednjih nekaj četrtletjih," so v poročilu zapisali naši analitiki. "Na naložbe zasebnega sektorja ne bo negativno vplivala samo cena financiranja, temveč tudi slabi srednje- do dolgoročni obeti za naložbe. Dvig stroškov financiranja bosta ublažila močan presežek likvidnosti v vseh finančnih sistemih in dejstvo, da bosta oslabitev gospodarske aktivnosti in slabi srednjeročni gospodarski obeti zmanjšala povpraševanje zasebnega sektorja po posojilih."

Bloombergov indeks finančnih razmer v evrskem območju sicer kaže, da vlagatelji ocenjujejo finančne pogoje kot najslabše po letu 2012. Bloombergov indeks finančnih razmer v evrskem območju spremlja splošno raven finančnega stresa na trgu denarja, obveznic in lastniškega kapitala. Indeks nam pomaga oceniti razpoložljivost in stroške kredita. Povprečna vrednost in standardni odklon se izračunata iz opazovanj v predkriznem obdobju, ki je opredeljeno kot obdobje od leta 1999 do 1. julija 2008. Normalizirane vrednosti se nato združijo v sestavljeni indeks.

 

Članek pripravljen s pomočjo Branislava Uroševića.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar