Knot: ECB mora narediti še vsaj dva pomembna koraka

Evropska centralna banka (ECB) bi morala na svojih naslednjih dveh srečanjih narediti "pomembne korake" glede obrestnih mer, pravi član Sveta ECB Klaas Knot, ki med centralnimi bankirji velja za jastreba. Knot s tem povečuje pričakovanja trgov, da bo na oktobrskem srečanju prišlo do drugega zaporednega zvišanja za 75 bazičnih točk.

Šef nizozemske centralne banke je dejal, da mora ECB končati "normalizacijo obrestnih mer", preden se lahko posveti razpravi o tem, kako zmanjšati portfelj obveznic, ki jih je kupila med krizami. "Potrebujemo vsaj še dva pomembna dviga obrestnih mer," je dejal Knot, ki ga povzema Bloomberg, na predstavitvi finančne stabilnosti v Amsterdamu. Ob tem ne pričakuje, da se bo portfelj obveznic začel zmanjševati pred letom 2023.

Odkar je julija ECB prvič v več kot desetletju dvignila ključne obrestne mere, so se te zvišale že za 125 bazičnih točk. Trgi ob tem ugibajo, da bo tudi oktobrski dvig obrestnih mer znašal 75 bazičnih točk ne glede na to, da se gospodarski obeti Evrope poslabšujejo. Zaradi rekordne inflacije in omejene ruske oskrbe z energijo je recesija vse verjetnejša.

Na drugo zaporedno zvišanje obrestne mere ECB za 75 bazičnih točk je namignil tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, saj je dejal, da bodo "najverjetneje obdržali tempo zaostrovanja".

Drugi opozarjajo na sorazmernost dvigovanja

Vse to so razlogi, zakaj druga stran Sveta ECB opozarja, naj pri dvigu obrestnih mer ne gredo predaleč. Centralni bankir Portugalske Mario Centeno je normalizacijo denarne politike denimo označil za "absolutno potrebno in zaželeno", hkrati pa opozoril, da bi morale biti odločitve "postopne, voditi pa bi jih morali prožnost in sorazmernost".

"Nepravočasne reakcije lahko postanejo pretirane reakcije," je opozoril Centeno. Tudi šef španske centralne banke Pablo Hernandez de Cos je pozneje ponovil, da bo hitrost normalizacije ECB odvisna od gospodarskih podatkov, a da se bodo obrestne mere dvigovale, dokler se inflacija ne bo znižala proti cilju dveh odstotkov.

V Evropi se je pojavil problem, da se rast cen življenjskih potrebščin razlikuje glede na članice Evropske unije (EU) – v baltski regiji ta tako presega 25 odstoktov –, medtem ko je na evropski ravni inflacija desetodstotna.

Na Nizozemskem je že presegla 17 odstotkov, tam pa lahko ostane dlje, kot trenutno predvidevajo finančni trgi in ekonomisti, kaže zadnje poročilo centralne banke o finančni stabilnosti. "ECB bo nadaljevala z zviševanjem obrestnih mer, dokler spet ne bo verodostojnih možnosti za vrnitev k cilju dvoodstotne inflacije na srednji rok," je dejal Knot.

Svetovna obrestna mera letos prek pet odstotkov

Ameriški Federal Reserve, Evropska centralna banka in večina drugih centralnih bank naj bi v prihodnjih tednih še naprej agresivno zviševali stroške zadolževanja. Hitreje kot dvigujejo obrestne mere, več vprašanj se postavlja, kako daleč lahko stisnejo gospodarstva, preden bodo povzročili recesijo.

Bloomberg Economics tako ocenjuje, da je svetovna povprečna obrestna mera pravkar dosegla 4,7 odstotka. Ta raven se bo v zadnjih treh mesecih leta 2022 dvignila na 5,2 odstotka, nato pa v tretjem četrtletju 2023 dosegla 5,4 odstotka, kažejo projekcije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar