Enria, ECB: Upoštevajte tveganja, da ne boste kasneje obžalovali

Vsi kazalniki zdravja in odpornosti evropskega bančnega sektorja trenutno kažejo pozitivno sliko, ki pa jo ogrožajo številna makroekonomska tveganja. Zato je Evropski odbor za sistemska tveganja prejšnji teden izdal opozorilo, v katerem je izpostavil tveganja za finančno stabilnost v Evropski uniji (EU) in banke pozval, naj bodo pripravljene na morebitno krizo. To sporočilo je v torek ponovil tudi prvi nadzornik Evropske centralne banke (ECB) Andrea Enria.

Rezultati bank v prvem letošnjem polletju prikazujejo močan bančni sektor evrskega območja – z močnim kapitalskim položajem, velikimi likvidnostnimi rezervami in razmeroma dobro dobičkonosnostjo. Tako banke kot analitiki v bližnji prihodnosti pričakujejo ugoden vpliv naraščajočih obrestnih mer na dobiček in menijo, da bo ta učinek dovolj močan, da bo prevladal nad škodljivim vplivom verjetnega poslabšanja kakovosti premoženja, negativnih učinkov vrednotenja na portfelje vrednostnih papirjev in naraščajočih stroškov financiranja. Vendar optimizem ne sme zamegliti potrebe po pripravi na najhujši možen scenarij, opozarja Andrea Enria, predsednik nadzornega odbora ECB.

"Čutim, da se širi vse bolj optimistična naravnanost, ki povzroča določeno zadržanost bank do resne priprave na realizacijo negativnih tveganj, ki jih povzročajo makroekonomski in finančni obeti," je Enria v torek dejal zbranim na konferenci avstrijskih bančnih nadzornikov. "Prepričan sem, da zunanji šoki v gospodarstvu in bančnem sektorju od nadzornikov zahtevajo izjemno previdnost in da je ob soočanju s tovrstnimi dogodki, v bančništvu ali drugje, na splošno bolje biti varen kot kasneje obžalovati nepripravljenost."

V svojih septembrskih objavah je ECB napovedala, da bi v primeru negativnega scenarija, ki vključuje popolno prekinitev dotoka ruskega plina in nafte v evrsko območje brez dostopa do alternativnih virov plina, višje cene surovin, šibkejšo trgovino, poslabšanje pogojev financiranja in povečanje negotovosti, v letu 2023 stara celina doživela recesijo. BDP bi tako lahko upadel za 0,9 odstotka. Enria je v luči nadaljnjega zvišanja ključnih obrestnih mer pozval vlade evropskih držav, naj bo njihova fiskalna politika ciljno usmerjena v pomoč najranljivejšim, da s prekomernim trošenjem ne bi dodatno spodbujali inflacije. Prav tako je dejal, da naj tudi države – tako kot banke – ohranijo finančne rezerve za proticiklično delovanje v primeru recesije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar