Analiza BBA: Banke za znižanje stroškov zmanjšujejo število zaposlenih

Če primerjamo rezultate poslovanja štirih velikih evropskih bančnih skupin, ki delujejo tudi v regiji Adria, Intese Sanpaolo, Unicredit Groupa, Erste Groupa in Raiffeisen Bank, vidimo v letu 2023 močno rast čistega dobička v višini 36 odstotkov medletno, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria. Posebno bančno analizo lahko preberete TUKAJ.

Tako kot pri večini drugih evropskih bank je dobiček zrasel predvsem zaradi rasti neto obrestnih prihodkov za 35 odstotkov, saj so banke neporabljena sredstva 'parkirale' pri centralnih bankah po visokih obrestnih merah, dvig referenčnih obrestnih mer pa je omogočil rast obrestnih prihodkov iz posojil. Ti učinki so še izrazitejši, če upoštevamo, da so opazovane bančne skupine svoje bilance zmanjšale predvsem s kreditnim portfeljem, ki se je v povprečju skrčil za sedem odstotkov. S tem se je donosnost kapitala teh bank povečala za 3,5 odstotne točke na povprečno 15 odstotkov.

Med omenjenimi bankami najbolj izstopa Raiffeisen Bank (RBI), na poslovanje katere še vedno vpliva vojna med Ukrajino in Rusijo. RBI ima v sosednjih državah Rusije in Ukrajine približno 19 odstotkov svojega kreditnega portfelja. Omenjeni geografski segment je Raiffeisen lani prinesel še vedno zajetnih 1,5 milijarde evrov čistega dobička. Medtem ko RBI še vedno objavlja neto obrestne prihodke na tamkajšnjem trgu, ko stranke odplačujejo posojila, njihovo poslovanje še vedno trpi zaradi zmanjšanja plačil v Rusiji in iz nje. Prav zaradi tega je utrpela celoletni upad čistih prihodkov od provizij za 22 odstotkov, kar je glavni krivec za 34-odstotni padec celotnega čistega dobička skupine. Zanimivo je, da RBI na vzhodnoevropskih trgih še vedno ustvarja nerealno visoko neto obrestno maržo v višini 6,8 odstotka, a glede na umik s tega trga takšne številke niso vzdržne.

Stroški rezervacij pri bankah v teh skupinah so se v primerjavi z letom 2022 več kot prepolovili. Razlog je visoka osnova iz preteklega leta, ko so morale opraviti več popravkov vrednosti zaradi poslovanja v Rusiji in sosednjih državah. Tudi gospodarski obeti so z današnjega vidika ugodnejši kot pred letom dni. Strošek tveganja je bil le šest bazičnih točk za Erste Group in 40 bazičnih točk za RBI, od tega ima RBI v vzhodnoevropskih izpostavah strošek tveganja kar 2,4 odstotne točke.

Vse opazovane banke poslujejo z močnim kapitalom, skupni kapitalski količniki pa so v razponu od štirih do sedmih odstotnih točk nad ravnmi, ki jih določajo nadzorniški procesi (SREP). Erste Group se sooča z najstrožjimi regulatornimi kapitalskimi zahtevami, pri čemer mora vzdrževati količnik celotnega kapitala nad 16,7 odstotka. Trenutno dosega 19,9 odstotka, kar ne pomeni, da ima popolnoma zvezane roke, zagotovo pa nimajo prostora za dodatno tveganje kot nekatere druge banke. Tako imata Unicredit in Intesa Sanpaolo sedem oziroma šest odstotnih točk presežnega kapitala, kar pomeni, da imata več manevrskega prostora za ustvarjanje dobička.

Skupina RBI ohranja razmerja likvidnostne pokritosti in neto stabilnih virov financiranja pri 189 oziroma 141 odstotkih, kar je več od drugih v primerljivi skupini. To ni presenetljivo, saj mora biti RBI bolj pozorna, da se njeni komitenti zaradi omajanega zaupanja, ker banka posluje v Rusiji, ne odločijo preizkusiti sposobnosti upravljanja likvidnosti banke. Povprečji teh kazalnikov v preostalih skupinah sta 160 odstotkov in 130 odstotkov, kar je nad zakonsko določenimi 100 odstotki. Pravi preizkus za banke bo prišel šele z nadaljnjim zmanjševanjem presežne likvidnosti pri ECB.

Unicredit po vrednosti teh družb vodi skupino na valu zanimanja vlagateljev za njeno prestrukturiranje, kar je poleg rasti prihodkov dodatno potegnilo razmerje med stroški in prihodki pod 40 odstotkov, kar je najnižja vrednost vseh bank v opazovani skupini. Skupina Unicredit je lani izplačala za 1,9 milijarde evrov dividend in od delničarjev odkupila delnice v vrednosti 4,8 milijarde evrov, vlagatelji pa so to vrnili tako, da so razmerje med ceno delnice in dobičkom za delnico povečali na 4,8-kratnik in razmerje med ceno delnice in knjigovodsko vrednostjo kapitala na 0,7-kratnik.

Vlagateljem se zdi najvrednejša Intesa Sanpaolo, kar dokazujejo višji večkratniki v primerjavi z opazovanimi bankami. Intesa Sanpaolo ponuja najbolj privlačno dividendno donosnost v višini 11 odstotkov za leto 2023, in kar je še pomembneje – ta dividendna donosnost se je v primerjavi z letom 2022 povečala za 3,5 odstotne točke, kar skoraj v celoti izniči učinke dviga krivulje netvegane donosnosti. Vendar pa je ta banka, podobno kot Unicredit, močno odvisna od prihodkov z italijanskega trga, ki ne sprejema najbolje, da veliki konkurenti poslujejo na trgih z ugodnejšimi osnovami.

Ker je zelo verjetno, da so neto obrestne marže dosegle vrh, se bodo banke bolj posvetile omejevanju stroškov poslovanja. Unicredit je na primer v letu 2023 zmanjšala število zaposlenih za šest odstotkov, stroške plač pa so znižali za odstotek, ob dvigu plač na enoto. Intesa Sanpaolo načrtuje tudi manjše zmanjšanje števila zaposlenih v naslednjih nekaj četrtletjih in nadaljnje naložbe v IT za spodbujanje organske rasti prihodkov. Po drugi strani Erste Group letos načrtuje dodatno povečanje odhodkov za zaposlene za pet odstotkov, po 9-odstotnem povečanju v letu 2023. Glede na to, da ima Erste največje razmerje med stroški in prihodki v svoji skupini podobnih podjetij, bo težko vzdrževati tak trend stroškov, če tega ne bodo spremljali večji prihodki.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar