Izrazita rast stanovanjskih posojil in izrazit upad vlog

Rast posojil nefinančnim družbam in posameznikom v mesecu marcu je bil precej večji kot v predhodnih 12 mesecih in je na medletni ravni med najvišjimi v državah evroobmočja, so v Mesečni informaciji o poslovanju bank za letošnji maj zapisali pri Banki Slovenije.

Krepila se je tudi medletna rast stanovanjskih posojil ob velikem povečanju obsega novih stanovanjskih posojil v marcu. Hkrati se je povečal se je tudi obseg novih potrošniških posojil, kar je vplivalo na prvo povečanje obsega teh posojil po oktobru 2019.

Krepitev medletne rasti posojil nebančnemu sektorju je marca dosegla 8,1 odstotka, obenem pa so se povečala posojila gospodinjstvom, ki so se marca medletno okrepila na sedem odstotkov. K rasti so pomembno prispevala predvsem stanovanjska posojila, katerih obseg se je marca - ob okrepljenem novem posojanju - povečal za 100 milijonov evrov. To je skoraj dvakrat toliko kot v povprečju predhodnih 12 mesecev. S tem se je medletna rast stanovanjskih posojil okrepila na 11 odstotkov in še naprej močno presega povprečje evrskega območja 5,4 odstotka. 

Vloge upadajo

Vloge državljanov pri bankah, ki so se od začetka epidemije pred dvema letoma močno povečale, zdaj medletno upadajo, piše v poročilu slovenske centralne banke, ki jo vodi guverner Boštjan Vasle. Marca letos se je obseg vlog nebančnega sektorja sicer povečal, k čemur je prispevalo povečanje vlog nefinančnih družb in drugih finančnih organizacij, medtem ko so se vloge gospodinjstev zmanjšale.

Tokratno izrazito zmanjšanje vlog gospodinjstev za 276 milijona evrov je rezultat zmanjšanja pri večini bank. Vloga so tako upadle na 23 milijard 993 milijonov evrov, kaže tabela Banke Slovenije. Medletna rast teh vlog se je upočasnila na 4,2 odstotka. Na obseg vlog pri bankah lahko vpliva tudi vse višja inflacija ter bolj živahna potrošnja, so še zapisali.

 

Dobiček bank nekoliko nižji

Dobiček bank pred obdavčitvijo je v prvem četrtletju z 96,8 milijona evrov za 7,4 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Zaostajanje dobička pred obdavčitvijo je ob višjem dohodku bank posledica vnovičnega oblikovanja neto oslabitev in rezervacij, ki je do konca marca znašalo 10,6 milijona evrov, medtem ko je lani v enakem obdobju neto sproščanje znašalo 8,9 milijona evrov.

Neto oblikovanje oslabitev in rezervacij v marcu je posledica spremenjenih makroekonomskih razmer in večje negotovosti, tudi zaradi vojne v Ukrajini. Banka Slovenije je takšen trend opazila pri devetih od 16 kreditnih institucij.

Neto oslabitve in rezervacije so sicer predstavljale manj kot štiri odstotke bruto dohodka, medtem ko je dolgoletno povprečje nekoliko več kot petino ustvarjenega bruto dohodka bank.

Bančni sistem soliden, likvidnost dobra

Kapitalski položaj bančnega sistema je ostal soliden, likvidnost pa kljub poslabšanju nekaterih indikatorjev visoka. Količnik skupne kapitalske ustreznosti bančnega sistema na konsolidirani osnovi znaša 18,4 odstotka, količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) pa 16,9 odstotka.

Primarna likvidnost, ki zajema denar v blagajni, sredstva pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah, se je marca zmanjšala tretji mesec zapored. Kljub zmanjšanju za 239 milijonov evrov, pa primarna likvidnost z 10,6 milijarde evrov še vedno predstavlja več kot petino bilančne vsote. S postopnim zmanjševanjem likvidnih sredstev se zmanjšuje tudi vrednost količnika likvidnostnega kritja (LCR). Ta se je marca znižal za 16 odstotnih točk na 278 odstotkov, vendar kljub temu ostal visoko nad regulatorno zahtevo, ki je 100 odstotkov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar