.webp){kind=icon}
Višje obrestne mere že kažejo prve negativne učinke na kreditiranje. Čeprav je bilo kreditiranje nebančnega sektorja novembra lani medletno še vedno višje, pa je bil medletni prirast k stanju posojil ob šibkejšem tekočem kreditiranju nefinančnih družb in gospodinjstev manjši kot v preteklih mesecih leta 2022, v najnovejšem poročilu ugotavlja Banka Slovenije. V drugi polovici leta so se vidno zvišale obrestne mere za novoodobrena posojila nebančnemu sektorju, nekoliko višje pa so bile tudi depozitne obrestne mere.
Medletna rast posojil nebančnemu sektorju je novembra z 12 odstotki ostala visoka, obrestne mere pa so se v drugi polovici leta 2022 vidno zvišale. Na mesečni ravni se je obseg posojil povečal za 147 milijonov evrov, kar je precej pod povprečjem predhodnih desetih mesecev (266 milijonov evrov). Največ so k povečanju stanja prispevala posojila nefinančnim družbam in tujim osebam.
Podobno kot oktobra je bilo kreditiranje nefinančnih družb tudi novembra precej skoncentrirano na le nekaj večjih družb.
Preberi še
Bo Banka Slovenije morala omiliti pogoje za kreditiranje prebivalstva?
Ob zvišanju minimalne plače večji delež zaposlenih z minimalno plačo in manj kreditno sposobnih.
13.01.2023
Kreditiranje gospodinjstev upada
Tekoče kreditiranje gospodinjstev je še naprej upadalo. Mesečni prirast k stanju posojil gospodinjstev je bil z 38 milijoni evrov precej pod povprečjem predhodnih desetih mesecev, večino pa so predstavljala stanovanjska posojila.
Obseg novih poslov s stanovanjskimi posojili se je v zadnjih mesecih sicer močno zmanjševal. Medletna rast njihovega obsega se je upočasnila na 10,5 odstotka, a ostala med najvišjimi v evrskem območju, ugotavlja Banka Slovenije. Potrošniška posojila so k novembrskemu mesečnemu prirastu kreditov gospodinjstvom prispevala 6,4 milijona evrov, njihova medletna rast pa je bila z 0,4 odstotka po dveh letih in pol znova pozitivna.
Rast obrestnih mer
Fiksne obrestne mere za stanovanjska posojila so se zvišale za 1,7 odstotne točke, spremenljive za 1,9 odstotne točke; za potrošniška posojila pa za 0,6 in 1,5 odstotne točke.
Dobiček bank pred obdavčitvijo je bil lani do konca novembra s 477 milijoni evrov podoben predlanskemu v enakem obdobju. Banke so v obravnavanem obdobju preteklega leta spet neto oblikovale oslabitve in rezervacije (predlani neto sproščale). Kljub temu neto oblikovanje oslabitev in rezervacij ostaja nizko in s 30 milijoni evrov predstavlja le 2,5 odstotka bruto ustvarjenega dohodka bank. Donosnost na kapital pred obdavčitvijo se medletno ni spremenila, do novembra je dosegla 10,5 odstotka.
Poslabšanje kakovosti portfelja bank
Kazalniki kakovosti portfelja bank v zadnjih dveh mesecih kažejo določeno poslabšanje. Neto dohodek bank je lani do novembra za petino presegel predlanskega v enakem obdobju. Ob tem se je nadaljevala krepitev medletne rasti neto obresti in zviševanje neto obrestne marže, višji kot leto prej pa so ostali tudi neobrestni prihodki. Ob še zelo nizkih neto oslabitvah in rezervacijah ostaja dobiček pred obdavčitvijo primerljiv s predlanskim, ugotavlja Banka Slovenije.
