Schnabel iz ECB poziva k podražitvi denarja

Članica izvršnega odbora Evropske centralne banke Isabel Schnabel je dejala, da se morajo obrestne mere še dodatno zvišati, saj dolgotrajni konflikt na Bližnjem vzhodu in presenetljivo močno gospodarstvo evrskega območja predstavljata tveganje za rast inflacije.

Rast cen življenjskih potrebščin bo zaradi visokih stroškov energije verjetno presegla dva odstotka v daljšem obdobju, je dejala nemška uradnica. Če bi ukrepali šele, ko bi to vplivalo na plače, bi lahko bilo prepozno, je opozorila.

''Pri trenutni obrestni meri se inflacija v srednjeročnem obdobju verjetno ne bo vrnila na ciljno raven, zato bo potrebno nadaljnje zaostrovanje,'' je Schnabel povedala za Bloomberg. ''Zlasti v trenutnem okolju odpornega agregatnega povpraševanja je ključnega pomena, da se zgodaj prepreči nastanek sekundarnih učinkov, saj bi lahko pozno ukrepanje zahtevalo nadaljnje zaostrovanje.''

ECB je bila prva večja centralna banka, ki je zaradi iranske vojne zvišala stroške zadolževanja, uradniki pa so srečanje naslednji mesec predstavili kot ključno točko za ugotovitev, ali je potrebno še več. Vlagatelji skoraj v celoti pričakujejo dvig za četrtino odstotne točke, s čimer bi se obrestna mera za depozite dvignila na 2,5 odstotka. Predvidevajo, da se bo to zgodilo do pomladi 2027, morda že decembra.

Schnabel je dejala, da trgi ''zelo dobro razumejo našo funkcijo odzivanja'', ne da bi navedla, koliko se bodo stroški zadolževanja verjetno še povečali.

Podatki, objavljeni v torek, v podporo njenemu argumentu o gospodarski odpornosti Evrope kažejo, da se je nemška proizvodnja v drugem četrtletju povečala močneje, kot je bilo sprva ocenjeno. Evroobmočje je v tem obdobju po stagnaciji v začetku leta 2026 zraslo za 0,4 odstotka.

 

 

''Gospodarstvo je še naprej močnejše od pričakovanega, novi podatki pa so večkrat presenetili navzgor,'' je dejala Schnabel in kot ključne gonilne sile izpostavila fiskalno politiko, povečanje obrambnih izdatkov in svetovni razcvet umetne inteligence.

''Kazalniki razpoloženja kažejo, da rast pridobiva nadaljnji zagon,'' je dejala. ''Torej v primerjavi z junijskimi projekcijami vidim nekoliko manj tveganja za nižjo gospodarsko.''

Glede inflacije, ki se je julija povzpela na 2,9 odstotka, je Schnabel opozorila, da pritiski na cene energije, ki presegajo nafto, postajajo vse bolj vzdržni. Razvoj dogodkov na področju zemeljskega plina je še posebej zaskrbljujoč zaradi nizkih ravni skladišč v Evropi, je dejala.

 

 

''To predstavlja bistveno tveganje za inflacijo,'' je dejala. ''Dlje kot traja konflikt, večje je tveganje in intenzivnost posrednih in sekundarnih učinkov, zlasti če agregatno povpraševanje ostane odporno.''

Ključno vprašanje je, ali bo treba obrestne mere dvigniti na ravni, ki bodo omejevale gospodarsko aktivnost. Glavni ekonomist Philip Lane je navedel, da je 2,5 odstotka trenutno zgornja meja razpona, znotraj katerega imajo stroški zadolževanja nevtralen vpliv.

''Koliko nadaljnjega zaostrovanja bo potrebno, bo odvisno od prihajajočih podatkov,'' je dejal Schnabel.