text size
Ameriški finančni minister Scott Bessent je dejal, da je nedavna rast donosnosti ameriških državnih obveznic skladna s svetovnimi trendi in ni razlog za preplah, čeprav so skrbi zaradi vztrajnih cenovnih pritiskov nekatere referenčne donosnosti potisnile na najvišje ravni v več kot dveh desetletjih.
"Skrbelo bi me, če bi bila rast donosnosti posledica kakšnih dejavnikov, značilnih zgolj za ZDA," je Bessent dejal v intervjuju za Axios. "Ne opažamo, da bi vlagatelji prodajali ameriške državne obveznice, da bi kupovali nemške ali japonske. Trga obveznic ne morem nadzorovati. Lahko pa ljudi spodbudim, da se ustavijo in razmislijo," je dejal.
Bessent je pohvalil tudi ameriško finančno posredovanje za rešitev Argentine in dopustil možnost podobnih reševalnih ukrepov v prihodnje. "Menim, da je stabilizacija Argentine prinesla korenit preobrat v Latinski Ameriki, kakršnemu smo priča enkrat na generacijo ali morda celo prvič v zgodovini: še nikoli ni bilo toliko latinskoameriških držav zaveznic ZDA," je dejal. "Bi torej lahko to ponovili? Seveda."
Trumpova administracija je lani kupovala argentinski peso in vladi Javierja Mileija zagotovila 20 milijard dolarjev vredno linijo za valutne zamenjave. To je Argentini pomagalo ubraniti svojo valuto in preprečiti izbruh vsesplošne gospodarske krize. ZDA so tudi pomagale podpreti japonsko valuto s prvim usklajenim posredovanjem obeh držav po letu 1998.
Čeprav so šibki podatki o ameriškem trgu dela prinesli nekaj olajšanja, ameriške državne obveznice že več mesecev doživljajo močan prodajni pritisk. Ta je donosnost referenčne desetletne obveznice ta teden za kratek čas potisnil na najvišjo raven po letu 2002.
Visoke cene goriv zaradi vojne z Iranom, skrbi glede stanja ameriških javnih financ in naraščajoča poraba za umetno inteligenco so skupaj zvišale stroške zadolževanja.
Življenjski stroški so eno ključnih vprašanj za volivce, ki čutijo breme rekordnih cen dizelskega goriva in obrestnih mer za hipotekarna posojila, ki so zdaj precej nad sedmimi odstotki. To povečuje pritisk na predsednika Donalda Trumpa in republikansko stranko, ki se spoprijemata z vse večjim tveganjem hudega poraza na novembrskih vmesnih volitvah, s katerim bi demokrati prevzeli nadzor nad obema domovoma kongresa.
Bessent je trdil, da posredne posledice vojne z Iranom zakrivajo temeljno moč ameriškega gospodarstva. Pri tem je opozoril na "močno" potrošnjo gospodinjstev in rast mediane plač, ki je skladna s skupno inflacijo.
Minister je zavrnil tudi skrbi glede balona, ki bi ga poganjala umetna inteligenca. Poudaril je, da ključni akterji, kot so Microsoft, Googlov matični koncern Alphabet in Meta, vlagajo obsežna sredstva ter s tem podjetjem, kot sta Anthropic in OpenAI, omogočajo občutno rast prihodkov.
"Prebrodili bomo ta konflikt z Iranom in mislim, da bo ponudba nafte obilnejša," je dejal o konfliktu, ki traja že osmi mesec. "Energetski šok bo izzvenel."
.webp){kind=icon}
