Najdražja izdaja ameriških obveznic po letu 2001 je opozorilo vlagateljev Bessentu

Ameriška vlada je prodala 30-letne državne obveznice po najvišji obrestni meri v zadnjega četrt stoletja, kar kaže, da vlagatelji za financiranje vse večjega proračunskega primanjkljaja ZDA zahtevajo višje nadomestilo za tveganje.

Donosnost na četrtkovi izdaji v vrednosti 25 milijard dolarjev je znašala 5,216 odstotka, kar je največ po letu 2001, čeprav je padec cen nafte na sekundarnem trgu podpiral ameriški dolg. Prodaja je naletela na solidno povpraševanje in je sledila sredini dražbi 10-letnih državnih obveznic, pri kateri so bili stroški zadolževanja najvišji po letu 2007.

To predstavlja težavo za predsednika Donalda Trumpa in finančnega ministra Scotta Bessenta pred novembrskimi vmesnimi volitvami. Visoki stroški zadolževanja države se že prenašajo v širše gospodarstvo, ki se še vedno sooča s posledicami večletne povišane inflacije in visokih javnih izdatkov.

"Vlagatelji morajo absorbirati vse večjo ponudbo državnega dolga po svetu v času, ko proračunski primanjkljaji ostajajo visoki, negotovost glede inflacije pa vztraja," je dejal Michal Stanczyk, upravljavec portfeljev pri družbi Allspring Global Investments. Ob tem ameriška centralna banka Federal Reserve ni več pomemben kupec državnih obveznic.

Po njegovih besedah bi lahko dolgoročne donosnosti še zrasle in se oddaljile od ravni petih odstotkov, tudi če bodo dražbe ameriškega finančnega ministrstva še naprej dobro pokrite.

Skrb finančnega ministrstva se je pokazala že prejšnji teden, ko je nekoliko spremenilo smernice glede prodaje dolga in s tem odprlo možnost zmanjšanja ponudbe dolgoročnih obveznic. Vlagatelji medtem kljub večdesetletnim rekordom donosnosti ne hitijo z zaklepanjem teh donosov, kar kaže na previdnost in pričakovanje, da razprodaja na trgu morda še ni končana.

Predstavniki ameriškega ministrstva za finance se na prošnje za komentar niso takoj odzvali.

Donosnosti dolgoročnih obveznic so letos presegle pet odstotkov zaradi skrbi vlagateljev, da bodo višje cene energije, povezane z vojno na Bližnjem vzhodu, okrepile inflacijske pritiske in prisilile Federal Reserve, da obrestne mere ohrani na visokih ravneh še več let. K temu prispevajo tudi večletni proračunski primanjkljaji, povečana izdaja državnega dolga, močan porast zadolževanja podjetij za financiranje razcveta umetne inteligence ter slabše povpraševanje tradicionalnih kupcev dolgoročnih obveznic.

Donosnosti ameriških državnih obveznic so temelj finančnega sistema ZDA in služijo kot referenčna mera za vse, od korporativnega dolga do stanovanjskih posojil. Povprečna obrestna mera za 30-letno hipotekarno posojilo s fiksno obrestno mero se je prejšnji teden povzpela na 6,69 odstotka, kar je največ po juliju 2025.

Obresti na javni dolg ostajajo eden ključnih dejavnikov ameriškega proračunskega primanjkljaja. V tekočem fiskalnem letu so dosegle 1,17 bilijona dolarjev, kar je 15 odstotkov več kot leto prej, deloma zaradi višjih donosnosti državnih obveznic.

Opozorilo pred primanjkljajem

Bonitetna agencija Fitch Ratings je v četrtek ohranila bonitetno oceno ZDA pri AA+, vendar opozorila, da se bo proračunski primanjkljaj glede na velikost gospodarstva leta 2026 še povečal zaradi davčnih olajšav in vračil carinskih dajatev.

Donosnost na četrtkovi izdaji 30-letnih obveznic je bila nekoliko višja od ravni, ki jo je trg pričakoval pred zaključkom zbiranja ponudb, kar nakazuje, da je bilo povpraševanje nekoliko šibkejše od pričakovanj. Razmerje med ponudbami in količino izdaje je znašalo 2,39, kar je približno v skladu s povprečjem zadnjih primerljivih dražb.

"Čeprav obstajajo določeni pritiski na dolg konec krivulje donosnosti, močna absorpcija nove ponudbe ta teden kaže, da povpraševanje obstaja – vendar po določeni ceni," je dejal Gennadiy Goldberg iz TD Securities.

Obrestna mera 5,216 odstotka je najvišja po letu 2001, ko je ameriško finančno ministrstvo ukinilo izdajo 30-letnih obveznic. Takratno odločitev, ki je pred uradno objavo pricurljala do trgovcev Goldman Sachsa, so leta 2005 preklicali in prodajo znova uvedli.

Današnje razmere so povsem drugačne.

Takrat so vlagatelji še uživali koristi večdesetletnega bikovskega trga obveznic. Niz proračunskih presežkov je celo sprožil bojazen, da je ameriškega državnega dolga premalo. Danes je obseg izdanih ameriških državnih obveznic približno desetkrat večji in hitro raste – od leta 2018 se je podvojil na okoli 31 bilijonov dolarjev.

Ker se tradicionalni kupci državnih obveznic umikajo, njihovo vlogo prevzemajo zasebni vlagatelji, ki v zameno zahtevajo višje donosnosti.

"Ker je trg vse bolj odvisen od vlagateljev, občutljivih na ceno, bo za prodajo enake količine državnega dolga verjetno potrebna višja donosnost," je zapisala skupina analitikov banke Barclays pod vodstvom Demi Hu.

 

Donosnost 30-letnih obveznic je v zgodnjem petkovem trgovanju v Aziji ostala pri 5,22 odstotka, potem ko se je v četrtek znižala za približno štiri bazične točke. K temu sta prispevala padec cen nafte in umirjena rast proizvajalskih cen, zaradi česar so vlagatelji zmanjšali stave na novo zvišanje obrestnih mer Federal Reserve. Trenutno trgi verjetnost septembrskega dviga ocenjujejo na približno 35 odstotkov, medtem ko je bila še v začetku tedna okoli 50 odstotkov.

Po mnenju Matta Wrzesniewskega iz družbe Vanguard so visoke donosnosti privlačne za vlagatelje, ki čakajo na nove podatke o zaposlovanju in inflaciji pred naslednjo sejo Federal Reserve.

"Takšne donosnosti vlagateljem ponujajo novo priložnost," je dejal. Vanguard pričakuje, da bo donosnost 10-letnih ameriških obveznic ostala med 4,25 in 4,75 odstotka, zato družba povečuje izpostavljenost do tega dela trga. Wrzesniewski je dodal, da Vanguard trenutno daje prednost srednjeročnim zapadlostim pred 30-letnimi obveznicami.

Sprememba smernic

Vprašanje prihodnjega obsega prodaje dolgoročnih obveznic je v zadnjem tednu sprožilo razpravo, potem ko je finančno ministrstvo nepričakovano spremenilo besedilo svoje četrtletne izjave o strategiji zadolževanja.

Namesto da bi še naprej ocenjevalo morebitna prihodnja "povečanja" prodaje obveznic s kuponom in obveznic s spremenljivo obrestno mero, je navedlo, da preučuje morebitne "spremembe".

Vlagatelji so to razumeli kot možnost, da bi ministrstvo zmanjšalo izdajo dolgoročnih obveznic, ki so trenutno pod največjim pritiskom. Tudi če do tega ne pride, na trgu prevladuje pričakovanje, da bo morebitno povečanje izdaj usmerjeno predvsem v kratkoročne in srednjeročne obveznice z zapadlostjo med dvema in sedmimi leti.

To bi pomenilo nadaljevanje sedanje strategije krajšanja povprečne ročnosti dolga, saj ministrstvo vse bolj posega po zakladnih menicah z zapadlostjo do enega leta. Tak pristop sicer zmanjšuje stroške zadolževanja, vendar povečuje tveganje refinanciranja.

"Edina resnična rešitev, ki jo vidim, je zaostritev ameriške proračunske politike," je dejal John Fath iz družbe BTG Pactual Asset Management US. "Strategija preusmerjanja izdaj v kratki del krivulje ima svoje meje. Na neki točki postane neodgovorna."

S pomočjo Michaela MacKenzieja, Ye Xieja, Chrisa Ansteyja, Taryane Odayar, Matthewa Burgessa in Nehe D'Silva.