Naraščajoča vojaška moč Nemčije vzbuja stare strahove v Franciji

Francija z občudovanjem in nelagodjem opazuje, kako Nemčija vlaga sredstva v zgodovinsko ponovno oboroževanje, s čimer premešča dolgoletna ravnotežja na celini.

Berlin počne natanko to, kar se je severnoatlantsko zavezništvo dogovorilo: zavezal se je, da bo do leta 2029 za obrambo porabil več kot 500 milijard evrov in tako dosegel novi Natov cilj vlaganja 3,5 odstotka BDP v vojsko šest let prej, kot zavezništvo zahteva.

Toda čeprav Nato hvali Berlinovo rastočo vojaško moč, imajo uradniki v nekaterih evropskih prestolnicah vse več pomislekov ob ponovnem vzponu Bundeswehra kot dominantne sile – zlasti ker skrajno desna nacionalistična stranka v Nemčiji dosega rekordno visoke številke podpore, kar obuja strahove, da proevropske vlade tam ni mogoče jemati kot samoumevne.

V Franciji, ki ima eno najmočnejših vojsk v Evropi in edino jedrsko zmogljivost na celini, je razpoloženje shizofreno. Po eni strani vlada olajšanje, da Nemčija na obrambnem področju prispeva več. Po drugi strani pa je prisotna tesnoba, da bo nemška industrija presegla francoski obrambni sektor, ko Pariz spoznava, kako veliko lahko Berlin porabi.

Štirje francoski uradniki, ki so prosili za anonimnost pri razpravi o zasebnih pogovorih, so povedali, da je prisoten splošen občutek nelagodja zaradi vse večje nemške vojaške moči in političnega kapitala, ki prihaja z njo.

"Francija je v krhkem položaju in dejstvo, da se Nemčija zavezuje s takšno odločnostjo, bo seveda ustvarilo dinamiko, ki bi nas lahko pustila ob cesti," je dejal francoski poslanec v Evropskem parlamentu François-Xavier Bellamy. "Notranja krhkost zmanjšuje geopolitično težo Francije."

Bloomberg

 

Kot član desnosredinske skupine EPP je na ključnih obrambnih vprašanjih EU izrazit zagovornik stališča "Kupuj evropsko". Zavzema se, da bi se Francija, ena vodilnih izvoznic orožja na svetu, osredotočila na izvoz evropskim sosedam in ne oddaljenim kupcem. Čeprav je njegova država zaskrbljena zaradi rastoče nemške obrambne industrije, je dejal, "moramo biti dosledni. Francija je dolgo tarnala, da delo opravlja sama."

Glede na nemško vlogo v preteklih evropskih konfliktih ji je ustrezalo, da v politiki ostane v ozadju, čeprav je njeno gospodarstvo pridobivalo zagon, je dejala Claudia Major, višja podpredsednica German Marshall Fund. Ko ponovno oboroževanje premika težišče celine vse bližje Berlinu, v Franciji narašča živčnost, je dodala.

"V Evropi je obstajalo splošno sprejeto ravnotežje: Francija naj bo geopolitična sila, Nemčija pa gospodarska," je dejala Major. "Nemčija ni želela biti politični velikan. Zdaj Nemčija počne oboje, hkrati pa si prizadeva svojo novo moč vgraditi v evropski okvir. To Francijo postavlja v težak položaj. Njihova tesnoba pove več o Franciji sami kot o Nemčiji."

Pod kanclerjem Friedrichom Merzem je Nemčija de facto odpravila stroge omejitve zadolževanja za obrambno porabo, da bi sprostila ogromen tok financiranja za ponovno oboroževanje in odvračanje vse bolj sovražne Rusije.

Nordijske države, Baltik in Poljska prav tako izvajajo ogromne obrambne naložbe. A malo držav se lahko kosa z Nemčijo po hitrosti in obsegu. Zgodovinske vojaške velesile celine Francija, Italija in Španija imajo malo ali nič fiskalnega prostora za povečanje porabe.

Seveda je pospešena rast vojske tesno usklajena z zavezniki in umeščena v mednarodni okvir sodelovanja. Ob obisku Berlina decembra generalni sekretar Nata Mark Rutte ni varčeval s hvalo Nemčiji: "To je natanko tista odločnost, ki jo potrebujemo za zagotavljanje naše varnosti. Nemčija vodi z zgledom."

Vendar se je Francija počutila izključeno, ko je nekdanji nemški kancler Olaf Scholz predstavil enega svojih ključnih obrambnih projektov, pobudo Evropski zračni ščit, namenjeno zapolnitvi velike evropske vrzeli v zmogljivostih z nakupom sistemov protiraketne obrambe. Frustracija je narasla, ko je Scholz ločeno napovedal 10 milijard evrov vreden nakup 35 ameriških lovcev F-35 namesto evropskih letal.

Pod Merzem so se nakupi ameriškega orožja upočasnili, deloma zaradi političnega spoznanja v Nemčiji, da je čezatlantska vez pod Trumpom napeta. A obrambno sodelovanje s Francijo ostaja zapleteno.

Najambicioznejši evropski obrambni projekt je po letih pogajanj tik pred razpadom, ker industrijska partnerja Dassault iz Francije in Airbus – de facto nemški – nista uspela doseči dogovora o uravnoteženem deležu proizvodnje za program lovca šeste generacije z imenom Future Combat Air System oziroma FCAS.

Bloomberg

 

Znotraj EU in Nata Nemčiji nove vojaške mišice prinašajo več vpliva. Berlin je predlagal večjo vlogo Evropske obrambne agencije, ki jo trenutno vodi nemški general. Znotraj Nata so se med ameriškimi uradniki večkrat ponovile šale, da bi lahko vrhovni zavezniški poveljnik v Evropi, ključni vojaški položaj v zavezništvu, ki je bil vedno ameriški, nekoč postal Nemec.

Sosednja Poljska pozorno spremlja nemški vzpon, vendar kot je dejal podpredsednik vlade Radosław Sikorski, "dokler je Nemčija članica EU in Nata, se bolj bojim nemške nenaklonjenosti oboroževanju kot nemške vojske."

Nemčija je tudi industrijsko in gospodarsko v najboljšem položaju, da zagotovi tako imenovane strateške omogočevalce, kot so zračna in protiraketna obramba, vesoljska obveščevalna dejavnost in logistika. Trenutno je Evropa pri teh zmogljivostih skoraj povsem odvisna od ZDA in je zaradi Washingtonovih namenov na trnih ob govoricah o napadu na Grenlandijo.

"Upamo, da bo Nemčija za zavezništvo dodatno razvijala strateške omogočevalce," je dejal general Markus Laubenthal, eden najvišje rangiranih nemških generalov v Natu. "Z Natove perspektive in glede na znanje ter industrijske zmogljivosti je smiselno sodelovati s ključnimi evropskimi zavezniki. Skupaj smo močnejši. Morali bi se znati dogovoriti o zahtevah in stvari dobaviti hitreje, ker jih kot uporabniki potrebujemo."

Kljub takšnim razpoloženjem nemška notranja politika v Evropi vznemirja živce. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je v nekaterih anketah na prvem mestu. Letos bi lahko dosegla velike zmage na prihajajočih lokalnih volitvah v vzhodni Nemčiji, čeprav je Major opozorila, da so populistični politiki zrasli tudi drugod po Evropi.

"Narašča skrb, kaj bi se lahko zgodilo s to izjemno močno nemško vojaško zmogljivostjo, če bi AfD prevzela politično vodstvo," je dejala Jana Puglierin iz Evropskega sveta za zunanje odnose.

— S pomočjo Anie Nussbaum in Samyja Adghirnija