Danes ob 16. uri bo poročilo o poslovanju v prvem polletju kot druga med slovenskimi blue chipi (po Krki) objavila Nova Ljubljanska banka (NLB). Pričakovanja delničarjev ostajajo visoka, saj je vrednost delnice dan pred objavo rezultatov dosegla rekordnih 136 evrov, od začetka leta pa slabih 60 odstotkov vrednosti. Tudi analitiki, ki objavljajo priporočila glede gibanja cene in nakupov na Bloomberg Terminalu, so optimistični, saj pred objavo rezultatov 12-mesečno ciljno vrednost delnice povprečno postavljajo pri dobrih 158 evrih.
Po lanskih rekordnih rezultatih se zlati časi za banke nadaljujejo tudi letos. NLB je v prvem četrtletju leta ustvarila 140 milijonov evrov dobička po davkih, medtem ko je bil v enakem obdobju 2023 dobiček 120 milijonov evrov.
Preverili smo, kaj pred objavo rezultatov napovedujejo analitiki, soglasje njihovih ocen pa četrtletno na svoji spletni strani objavlja tudi NLB. Osem analitikov po prvemu rezu Evropske centralne banke (ECB) napoveduje nekoliko nižji četrtletni dobiček od doseženega v prvem četrtletju, saj naj bi po srednji oceni presegel 135 milijonov evrov. V drugem lanskem četrtletju je banka ustvarila 122,6 milijona evrov dobička po davkih.
Preberi še
Kaj o izboljšani ponudbi NLB meni uprava Addiko Bank?
Po mnenju nadzornega sveta je negotovo, ali bo izboljšana ponudba NLB uspešna zaradi postavljenih pogojev.
25.07.2024
NLB priglasila prevzem Addiko, a na dovoljenje bo še čakala
Pri NLB pričakujejo, da bodo regulatorna dovoljenja pridobili najkasneje so 30. junija 2025.
23.07.2024
Dividende bank: Kako se NLB primerja s konkurenti
Evropske banke naj bi letos skupaj izplačale skoraj 80 milijard evrov dividend.
11.07.2024
Brodnjak, NLB: 'Srbija bo do leta 2030 po prihodkih v skupini skoraj dohitela Slovenijo'
Blaž Brodnjak, NLB: 'Če sodimo po prvem četrtletju, bo leto podobno prejšnjemu.'
13.05.2024
V drugem četrtletju obrestni prihodki vendarle nekoliko manjši?
Dobički bank se kujejo na temelju obrestnih prihodkov, ki so posledica višjih obrestnih mer ECB. Neto obrestni prihodki so v prvem četrtletju zajemali 78 odstotkov skupnih neto prihodkov NLB. V primerjavi s predhodnim četrtletjem so ostali bolj ali manj nespremenjeni (razlika zgolj za 0,3 milijona evrov) in dosegli 232,2 milijona evrov.
Za drugo letošnje četrtletje analitiki napovedujejo nekoliko manjše obrestne prihodke, po srednji oceni naj bi ti obsegali 230 milijonov evrov. Za primerjavo: v enakem obdobju lani je bilo teh za 201 milijon evrov. "Razlika med obrestnimi merami na aktivi in pasivi bankam omogoča ustvarjanje velikih neto obrestnih prihodkov, kar se ob hkratni solidni rasti neobrestnih prihodkov odraža v velikem dohodku bank. Dobiček in donosnost kapitala ostajata visoka," so zapisali v Banki Slovenije.
Ob napovedanih rezih obrestnih mer pa bodo morale banke iskati nove vire prihodkov, je opozoril viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc.
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je junija na Brdu pri Kranju na konferenci Združenja bank Slovenije spomnil, da je ECB močno dvignila obrestne mere in hkrati s tem dvignila likvidnost. To likvidnost so banke hranile pri ECB, "kar je prispevalo k dobrim rezultatom".
Neto obrestna marža bo v drugem četrtletju tudi po besedah analitika Vladana Pavlovića iz Ipopema Securites ostala nespremenjena, saj je ECB šele na začetku junija začela cikel monetarnega sproščanja. "Skupaj z nadaljnjo rastjo dohodka od provizij (F&C), visoko kakovostjo sredstev in skromnim porastom operativnih stroškov ter ob podpornem makroekonomskem okolju bi morala banka doseči spodobne četrtletne številke," meni Pavlović. Ob tem dodaja, da se bo rast dobička na delnico medletno upočasnila zaradi visoke osnove od leta 2023.
"Obrestne mere so bile v drugem četrtletju še naprej ugodne, obseg posojil pa je porasel za enomestno število, to bi moralo biti glavno gonilo za 15-odstotno medletno rast neto obrestnih prihodkov," predvideva Pavlović. Na drugi strani naj bi na dinamiko operativnih stroškov vplivala višja davčna bremena, pa tudi plačna inflacija. Tako naj bi se po njegovih besedah operativni stroški v drugem četrtletju medletno povečali za 15 odstotkov.
Analitiki priporočajo nakup
Preverili smo, kakšna so priporočila analitikov glede nakupa in prodaje delnic pred objavo polletnih rezultatov. Na Bloombergu je objavljenih sedem ocen, prav vsi analitiki pa svetujejo nakup delnice (buy). Držanja (hold) ali prodaje (sell) ne priporoča nihče.
Analitiki povprečno 12-mesečno ciljno vrednost postavljajo pri dobrih 158 evrih, kar je skoraj 18 odstotkov nad trenutno tržno ceno delnice.
Najnovejšo oceno je podal Miguel Dias iz Wood & Company Financial Services, ki 12-mesečno ciljno vrednost delnice postavlja pri 176 evrih, kar je druga najvišja ocena. Sredi julija sta svoji priporočili objavila še Robert Brzoza iz PKO BP Securities, ki vidi vrednost delnice pri skoraj 150 evrih, in Lojze Kozole iz Ilirike, ki ciljno vrednost delnice ocenjuje na 158 evrov. Vsa analitična priporočila so razvidna v spodnji tabeli.
Banke zadnja leta doživljajo renesanso, v njihovo poslovanje pa verjamejo tudi vlagatelji. Ob dobrih rezultatih bodo delničarji NLB letos prejeli 11 evrov dividende bruto za delnico. Delnica NLB je od začetka leta zrasla za skoraj 60 odstotkov, dan pred objavo rezultatov je dosegla rekordnih 136 evrov.
Navkljub optimizmu dodajamo opozorilo, da pretekli rezultati ne pomenijo garancije, da se bodo ti nadaljevali tudi v prihodnje, zato previdnost ni odveč.