Vzajemni skladi: Letošnje leto se ne more kosati z rekordnim lanskim

V letošnjem zelo nihajnem letu kljub povečani vrednosti izplačil iz skladov še vedno beležimo neto prilive, a se leto ne more primerjati z rekordnim lanskim. V začetku leta so vlagatelji večinoma še nadaljevali s tempom vplačil iz leta 2021, začetek vojne v Ukrajini pa je vplival na povečano število izplačil, ki se s stopnjevanjem energetske krize in vedno višjo inflacijo le še povečuje. Na delniške trge je po ruskem napadu na Ukrajino prikorakal tudi medved, posledično pa se neto vplačila (to pomeni vplačila minus izplačila) mesečno počasi zmanjšujejo.

Po slabšem juniju, ko je bilo neto vplačil nekoliko manj kot pet milijonov evrov, so se vplačila z julijem močno povišala in presegla 23 milijonov, kar je bilo največ po februarju, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo v vseh slovenskih vzajemnih skladih 125,25 milijona evrov neto vplačil, kar je 56 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko je bilo neto vplačil 288,3 milijona evrov.

Pri nas je ob koncu prvega polletja delovalo pet družb za upravljanje premoženja, ki so v vzajemnih skladih upravljale 3,9 milijarde evrov čiste vrednosti sredstev, kar je 11 odstotkov manj kot ob koncu leta 2021. Na zmanjšanje sredstev so vplivali negativni trendi na kapitalskih trgih. Pogledali smo, kako so v letošnjem letu zadovoljni upravljavci skladov in v katere naložbe so se selili vlagatelji.

NLB Skladi imajo več kot polovico vseh neto prilivov v vzajemne sklade

Kot smo omenili, so do konca julija neto vplačila v vzajemne sklade slovenskih družb za upravljanje znašala visokih 126 milijonov evrov. "Od tega neto prilivi v podsklade krovnega sklada NLB Skladi znašajo 71 milijonov evrov, kar pomeni 56-odstotni delež v neto prilivih. Od začetka leta ne opažamo opaznejšega trenda upočasnjevanja neto prilivov, se pa letošnje leto ne more kosati z rekordnim lanskim letom," pravijo v NLB Skladih.

Kljub temu ostajajo NLB Skladi največja družba za upravljanje sredstev in vzajemnih skladov v Sloveniji. Skupna sredstva v upravljanju so v prvi polovici leta znašala 1.906,8 milijona evrov, kar je 15 milijonov evrov manj kot lani v enakem obdobju. Od tega je 1.463,1 milijona evrov v vzajemnih skladih, kar je 55 milijonov evrov manj kot v prvem polletju lani. V sredstvih gospodarjenja s finančnimi instrumenti so imeli letos 443,7 milijona evrov, medtem ko so imeli lani 514,1 milijona evrov.

Vlagatelji niso prenehali s periodičnimi vplačili

Njihov najbolje prodajan podsklad je tudi letos NLB Skladi – Globalni uravnoteženi, ki  je na vrhu seznama že več let. "Gre za podsklad, ki je uravnotežen med delniškimi in obvezniškimi naložbami. Sicer ne zaznavamo selitve vlagateljev v manj tvegane podsklade, prav tako ne zaznavamo, da bi vlagatelji, ki v naše podsklade nalagajo periodično z varčevalnimi načrti, prenehali vplačevati," dodajajo v NLB Skladih.

Kot pravijo, največ prilivov beležijo v skladu Globalni uravnoteženi, sledi nekaj dobro razpršenih delniških podskladov (Farmacija in zdravstvo delniški, Globalni delniški, Svetovno razviti trgi delniški …). "V splošnem opažamo, da so v zadnjih letih vlagatelji 'dozoreli' in se ne odzivajo več panično na korekcije na delniških trgih ter obenem izbirajo 'dolgočasne' dobro razpršene sklade," dodajajo v NLB Skladih.

Ob tem je treba poudariti, da so delniški trgi z vrha upadli za manj kot 20 odstotkov, ameriški indeks S&P 500 je rekordno vrednost dosegel ob koncu leta, od takrat pa je izgubil 18 odstotkov. Upadi tako zaenkrat še niso tako boleči za vlagatelje, kot bi lahko bili.

Primorski skladi: Večji priliv v sklade kot lani

V Primorskih skladih v letošnjem letu beležijo celo večji priliv v sklade v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. "Višina vplačil se je med letom spreminjala, odvisna je bila predvsem od izvedenih marketinških akcij, s katerimi smo vlagateljem omogočili nižje vstopne stroške oziroma vplačila brez vstopnih stroškov," pravi Enej Stubelj iz Primorskih skladov.

Ob tem pravi, da se vlagatelji še vedno odločajo za bolj tvegane sklade, nekoliko manj za manj tvegane. "Izrazitih selitev naložb v manj tvegane sklade nismo zabeležili, prav tako tudi ne zamrznitev vplačil," pravi Stubelj. K temu dodaja, da so se v letošnjem letu občutno povečali prilivi v delniške sklade in v sklad skladov, medtem ko prilivi v mešane sklade ne dosegajo lanskega nivoja.

"Pri odlivih ugotavljamo povečan odliv iz mešanih skladov (iz vzajemnega sklada, ki ni del Krovnega sklada PSP), medtem ko je odliv iz delniških skladov in sklada skladov manjši v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta," dodaja Stubelj.

Triglav Skladi: Neto prilivi povečali prihodke od upravljavskih provizij

Pozitivno vzdušje vlagateljev iz lanskega leta se je nadaljevalo še v letošnjem prvem četrtletju, potem pa so se zaradi geopolitičnih razmer in vojaškega konflikta v Ukrajini razmere nekoliko spremenile. "Na vzdušje med vlagatelji so vplivale tudi restriktivne aktivnosti centralnih bank z zviševanjem obrestnih mer in negotovost glede morebitne recesije. Ti dejavniki so spodbudili povišano stopnjo nihajnosti na borznih trgih in zadržanost pri vlagateljih," pravijo v Triglav Skladih.

V prvi polovici leta so se v segmentu upravljanja premoženja strank v vzajemnih skladih in prek individualnega upravljanja zaradi neto prilivov povečali prihodki od upravljavskih provizij. Ob tem so negativni trendi na finančnih trgih vplivali na 12-odstotno znižanje vrednosti sredstev strank v upravljanju glede na konec lanskega leta (1.360,5 milijona evrov).

Vrednost čistih sredstev v upravljanju se je zaradi neto prilivov povečala za 22,6 milijona evrov, vpliv razmer na kapitalskih trgih pa je bil negativen, in sicer v višini 180,2 milijona evrov. Družba je ob koncu prvega polletja dosegla 31,4-odstotni tržni delež (31,8 odstotka ob koncu leta 2021).

Trije različni odzivi vlagateljev v krizi

"Ko govorimo o povečani stopnji nihajnosti na trgih, ki nastopi kot posledica nekega geopolitičnega konflikta, je sicer glede naložb v vzajemne sklade najbolje investirati v globalno razpršene sklade, ki imajo večino svojih naložb v stabilnih zahodnih valutah in investirajo v panoge s stabilnim poslovnim modelom, močnim denarnim tokom ter ustrezno dividendno politiko," dodajajo v Triglav Skladih.

Opažajo tri različne odzive vlagateljev:

• negotovi vlagatelji, ki se na takšne situacije hitro odzovejo;
• nevtralni vlagatelji, ki so dovolj samozavestni, imajo naložbeni načrt, vedo, zakaj so investirali, in ostajajo na svoji naložbeni poti;
• pogumni oziroma pripravljeni vlagatelji, ki so za jasno določen dolgoročen naložbeni cilj pripravljeni izkoristiti priložnosti na trgu in imajo za takšne trenutke prihranjenih nekaj denarnih sredstev.

Sava Infond: Prišlo je do nekaj prenosov sredstev v nizkotvegane sklade

Kar zadeva vplačila v Infond sklade, so ta sicer nižja kot lansko izredno dobro leto, vendar v okviru letnih načrtov, pravijo v Savi Infond. "Letošnja negotovost z medvedjim trendom na trgih seveda vpliva na vplačila, vendar jo obenem del vlagateljev prepoznava kot priložnost za nakupe enot na trgih, ki so zdaj vrednoteni bistveno ugodneje kot v enakem času lani," ocenjuje Miha Pitamic iz Save Infond.

Kot pravi, je prišlo do prilagajanja osebnih portfeljev s prenosi znotraj krovnega sklada v obsegu približno desetine sredstev v upravljanju, od tega je bila približno četrtina prenesena v nizkotvegane sklade. "Vlagatelje zanimajo tudi skladi, ki nalagajo v neciklične panoge, seveda pa imajo svoj delež prenosov tudi letošnji zmagovalci iz sektorja energetike," dodaja Pitamic.

V letošnjem letu pri Savi Infond prilivi presegajo odlive za 60 odstotkov. "Zanimivo je, da je lestvica skladov z največjimi vplačili zelo podobna lestvici tistih z največjimi izplačili, kar kaže, da vlagatelji zasledujejo svoje osebne naložbene strategije," pravi Pitamic. Po njegovih besedah so za dolgoročne vlagatelje osnova globalni skladi različnih tveganj, torej globalni delniški, globalni uravnoteženi in globalni defenzivni sklad.

SKB: Beležimo večje število sklenjenih kot prekinjenih varčevalnih načrtov

"Glede na makroekonomska dogajanja vlagatelji postajajo previdnejši in investirajo v manj ali srednje tvegane sklade ali pa celo čakajo z vplačili. Opažamo, da manjši del vlagateljev v sklade naložbe še vedno prilagaja svojim finančnim ciljem in se drži načrtov ob nekoliko večji korekciji na delniških trgih," pravijo v SKB. Ob tem dodajajo, da izkušenejši vlagatelji vsako večjo korekcijo izkoristijo za dodaten vložek na kapitalske trge.

"Nekateri prodajajo sklade in čakajo z denarjem, nekaj strank se je odločilo prekiniti varčevalne načrte. Zaenkrat še vedno beležimo neto prilive in večje število sklenjenih kot prekinjenih varčevalnih načrtov," pravijo v SKB. Tam tržijo tuje vzajemne sklade (Amundi funds in Moorea funds), kjer so prestopi med skladi davčno obremenjeni. "Verjetno je to tudi razlog, zakaj trenutno ni zaznati višjih prestopov iz tveganih v manj tvegane sklade," pojasnjujejo v SKB.

Po njihovih besedah je glede na pretekla leta zaznati več prekinitev varčevalnih načrtov (mesečno varčevanje). "Nekateri samo prekinejo mesečna varčevanja, v nekaterih primerih pa gre tudi za izplačilo v celoti (če stranka rabi denar oziroma se je ustrašila)," opažajo v SKB. Prilivi so večinoma značilni za globalne mešane sklade (Moorea), ki vključujejo vse naložbene razrede.

Mladi še vedno izziv za tradicionalni bančni svet

Upravljavce premoženja smo vprašali tudi, kdo so novi vlagatelji in kdaj se odločijo za začetek varčevanja. Kot pravijo v NLB Skladih, prihajajo novi vlagatelji iz različnih demografskih skupin, prevladujejo pa vlagatelji srednjih let in starejši vlagatelji, ki so že akumulirali večje finančne prihranke. "Mlajši vlagatelji se v večji meri odločajo za periodična varčevanja," dodajajo v NLB Skladih.

Tudi pri Primorskih skladih so novi vlagatelji predvsem zaposleni pripadniki srednje generacije, vplačila katerih predstavljajo enkratni in nekoliko višji zneski. Prav tako je po podatkih Infond skladov letos v primerjavi z dolgoletnim povprečjem med novimi vlagatelji večji delež takšnih iz starostne skupine od 20 do 50 let.

Iz SKB so odgovorili, da so novi vlagatelji bodisi posamezniki, ki so dobili nova dodatna denarna sredstva (izplačilo kupnine v podjetju, izplačilo dobička, prodaja nepremičnin), bodisi tisti, ki so bili v preteklosti še skeptični do investiranja v vzajemne sklade, zdaj pa so se odločili za prve vložke. "Mladi vlagatelji predstavljajo za tradicionalni bančni svet manjši izziv z več vidikov. Po eni strani še ne razmišljajo o dolgoročnem varčevanju, saj se ukvarjajo z ustvarjanjem družine, pridobitvijo nepremičnine, svojo kariero itd. Po drugi strani pa jih privlačijo bolj alternativne oblike varčevanja," pojasnjujejo v SKB.

Pri Triglav Skladih dodajajo, da je za mlade vlagatelje najbolj pomembno finančno izobraževanje.