Poslovanje DZU: Infond z rekordom, Triglav Skladi s 350-odstotno rastjo dobička

Če je bilo leto 2022 za družbe za upravljanje premoženja (DZU) eno zgodovinsko najzahtevnejših, pa so lani tako delnice kot obveznice prinesle pozitivne donose. Ob enem najdonosnejših let za kapitalske trge v zadnjih 30 letih so lahko zadovoljni tudi v teh družbah, saj so dobički večine rasli z dvomestno medletno stopnjo, za družbo Sava Infond pa je bilo lansko leto celo rekordno.

Najprej skok na borzni parket

Finančni trgi imajo za seboj popolnoma drugačno leto od predhodnega. Gledano z vidika donosnosti naložb v mešani sklad delnic in obveznic, je bilo leto 2022 celo najslabše leto v zgodovini finančnih trgov. Lani pa so rasle tako delnice kot obveznice, pri čemer je veliko večino k rasti svetovnega delniškega indeksa prispevala le peščica ameriških delnic tako imenovanih veličastnih sedem (Apple, Amazon, Alphabet, Meta, Microsoft, Nvidia in Tesla).

Na splošno je bilo največje presenečenje odporno ameriško gospodarstvo, ki se je kljub visokim dvigom obrestnih mer izognilo recesiji in lani doseglo gospodarsko rast nad dolgoročnim trendom. Tako v ZDA kot tudi v Evropi se je začel dezinflacijski proces, kar trg prepoznava kot povečano možnost "mehkega pristanka" teh gospodarstev.

Geopolitična tveganja ostajajo na visoki ravni in brez bistvenega napredka v reševanju konfliktov. V drugi polovici leta 2023 se je pojavilo še novo krizno žarišče na Bližnjem vzhodu. "Grdi raček," kot so zapisali pri Generali Investments, so bile kitajske delnice, država z največjo utežjo v indeksih trgov v razvoju se namreč spopada s celo vrsto ovir, od nizke gospodarske rasti do nepremičninske krize in deflacije.

V zadnjem trimesečju 2023 so se trendi na trgu obrnili, zgodil se je beg v manj ciklične, defenzivne naložbe. Najbolj donosen sektor v tretjem četrtletju je bila energije (14 odstotkov), ob tem pa so okrevale tudi obveznice. Zahtevana donosnost obveznic je še oktobra dosegla najvišje ravni po letu 2007, nato pa so napovedi, da bodo centralni bankirji letos precej zrahljali denarno politiko, sprožili odboj cen obveznic.

Slovenske družbe za upravljanje z lepimi dobički

Konec lanskega leta je na slovenskem trgu delovalo pet slovenskih družb za upravljanje, ki upravljajo sklade UCITS, v katerih je bilo po podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev 4,812 milijarde evrov sredstev. V primerjavi s koncem leta 2022 so se sredstva v upravljanju vzajemnih skladov konec leta 2023 povišala za 856 milijonov evrov.

DZU so lani skupaj dosegli dobrih 26 milijonov evrov dobička, kar je dobro tretjino več kot leto prej. Kljub temu je lanskoletni dobiček za malenkost manjši od tistega v 2021, ko je seštevek vseh dobičkov družb znašal 27,6 milijona evrov.

 

Sava Infond z rekordnim letom

"Za družbo je bilo lansko leto glede na dosežene prihodke in dobiček najuspešnejše v zgodovini poslovanja," so zapisali v poslovnem poročilu. Nadpovprečne rasti na kapitalskih trgih, neto prodaja vzajemnih skladov, ki je presegla pričakovanja, ter novi prilivi sredstev v storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti so omogočili rast čiste vrednosti sredstev v upravljanju za 16 odstotkov v primerjavi s preteklim letom.

Čisti prihodki od prodaje so z 12,62 milijona evrov za 8,2 odstotka presegli lanskoletne, čisti dobiček pa je s 4,2 milijona evrov za 27,5 odstotka presegel tistega iz leta 2022.

Tržni delež družbe na trgu vzajemnih skladov slovenskih upravljavcev je bil ob koncu leta 2023 13,1 odstotka, s čimer je bil za 0,5 odstotne točke večji kot ob koncu leta 2022. Čista vrednost sredstev v upravljanju družbe je na zadnji dan lanskega leta dosegla 628,6 milijona evrov, kar je 27 odstotkov več kot leto prej.

Bruto vplačila vlagateljev v vzajemne sklade so lani za 12,3 odstotka presegla lanskoletna, neto prilivi pa so s 44,3 milijona evrov presegli tiste iz leta 2022 za 86,8 odstotka. Tudi na področju sklepanja novih direktnih obremenitev za postopna mesečna vplačila je bila prodaja uspešna, saj je bilo sklenjenih za četrtino več direktnih obremenitev kot leta 2022, so navedli v poročilu.

Triglav Skladi s 350-odstotno rastjo dobička

Prihodki od prodaje so lani dosegli 31,9 milijona evrov in so bili za pet odstotkov višji kot leta 2022. Veliko večino prihodkov ustvarijo iz provizij za upravljanje premoženja. Čisti poslovni izid je bil lani 8,5 milijona evrov in je bil za več kot 350 odstotkov večji kot v 2022. "Na primerjavo čistega poslovnega izida med letoma 2022 in 2023 pomembno vplivala razlika v čistem finančnem izidu. V letu 2022 smo iz tega naslova beležili negativne učinke, saj so kapitalski trgi leto zaključili v rdečih številkah, lani pa so bila gibanja na kapitalskih trgih pozitivna," so pojasnili v Triglav Skladih.

Drugačna slika je namreč, ko pogledamo dobiček iz poslovanja, ki je predlani obsegal 9,2 milijona evrov, lani pa 8,1 milijona evrov, torej je 12 odstotkov manjši kot leta 2022.  

Kot še pojasnjujejo v poročilu, v primeru spremembe cene enote investicijskih skladov za +/‒ 10 odstotkov, to vpliva na finančne prihodke oziroma odhodke (brez upoštevanja odloženega davka) v višini 3,2 milijona evrov.

Premoženje v podskladih Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi je obsegalo 1,49 milijarde evrov in se je od začetka leta zvišalo za petino. "Zvišanje je rezultat vpliva kapitalskih trgov na obseg premoženja, neto prilivi so obsegali 110 milijonov evrov," so zapisali v Triglav Skladih. Družba je ohranila 31-odstotni tržni delež med slovenskimi upravljavci vzajemnih skladov.

V NLB Sklade lani vplačana polovica vseh neto vplačil pri nas

"Leto 2023 je bilo za družbo kljub oteženim razmeram na kapitalskih trgih poslovno uspešno," menijo v NLB Skladih. Čisti dobiček je dosegel 9,5 milijona evrov, s čimer je bil za dobre tri odstotke večji od načrtovanega in za 13 odstotkov večji kot leta 2022. Poslovni prihodki družbe so obsegali 34,5 milijona evrov, tako da so za 4,5 odstotka večji od načrtovanih in za 11,2 odstotka večji kot leta 2022.

Lani je družba utrdila vodilni položaj med slovenskimi družbami za upravljanje in leto končala z 1,9 milijarde evrov sredstev v upravljanju v podskladih krovnega sklada NLB Skladi in okoli 40-odstotnim tržnim deležem. "Bruto vplačila v vzajemne sklade v višini 260,9 milijona evrov so bila glede na okoliščine izjemna," ocenjujejo v poročilu.

Neto prodaja (vplačila v vzajemne sklade, zmanjšana za izplačila iz vzajemnih skladov) v krovni sklad NLB Skladi je lani dosegla 171,3 milijona evrov in pomenila polovico vseh neto vplačil v vzajemne sklade slovenskih družb za upravljanje. Med podskladi krovnega sklada je bil lani po merilu bruto prodaje najbolj prodajan podsklad NLB Skladi – Globalni uravnoteženi, kamor so vlagatelji vplačali 59,5 milijona evrov.

"Družba bo v letu 2024 pri svojem poslovanju še naprej aktivno spremljala tako varčevalne navade na slovenskem trgu kakor tudi gospodarska in borzna gibanja doma in globalno, saj je poslovni izid družbe kratkoročno najbolj odvisen ravno od gibanj na kapitalskih trgih," pravijo v NLB Skladih. Čeprav tudi letos osrednji produkt ostajajo vzajemni skladi, pa družba načrtuje uvedbo novega produkta, alternativnih investicijskih skladov.

Generali Investments z medletnim upadom prihodkov

Drugače kot pri drugih DZU so prihodki od prodaje pri Generali Investments lani upadli. Dosegli so za 13,2 milijona evrov prihodkov, kar je bilo za šest odstotkov manj kot leta 2022, ko je bilo težko leto za kapitalske trge. Ne glede na to pa je bil dobiček na letni ravni za slabo petino višji, in sicer je lani dosegel 3,7 milijona evrov.

Sredstva v upravljanju Generali Krovnega sklada so se konec leta 2023 glede na konec leta 2022 povišala za 98,3 milijona evrov na 718,2 milijona evrov. Skupaj je bilo v krovni sklad vplačanih 15,1 milijona evrov neto prilivov. "Povečanje sredstev je v glavnem posledica rasti vrednosti tečajev na kapitalskih trgih," so zapisali.

Generali Investments je tretja največja družba za upravljanje v Sloveniji, njen tržni delež med slovenskimi upravljavci vzajemnih skladov na področju upravljanja vzajemnih skladov pa je konec leta 2023 obsegal 15 odstotkov.

Primorski skladi v likvidacijo vzajemnega sklada

Poslovanje najmanjšega DZU na slovenskem trgu je bilo lani stabilno, a v skladu z načrti. Tako kot Generali Investments so tudi Primorski skladi lani zabeležili upad poslovnih prihodkov, in sicer so bili z 1,06 milijona evrov za štiri odstotke manjši kot leta 2022. Čeprav je doseženi čisti poslovni izid presegal načrte, pa je bil kar slabih 40 odstotkov manjši kot v 2022.

"Trženjske aktivnosti lani niso prinesle želenih prilivov, saj so bili ti bistveno manjši od načrtovanih. Poleg tega smo bili soočeni z velikim izplačilom ene od institucionalnih strank ter dodatnimi odlivi iz vzajemnega sklada Lillywhite 7 Rock," so pojasnili v poročilu.

Ker se je vrednost sredstev omenjenega sklada znižala pod minimalno ekonomsko rentabilno mejo, so konec novembra sprejeli sklep o začetku postopka likvidacije, ki je bil uspešno zaključen v decembru 2023.

Skupna vrednost vseh skladov, ki so jih upravljali lani, se je povišala na 52,2 milijona evrov, kar pa je bilo pod načrti. "K zaostajanju za načrti sta prispevala na eni strani povišanje vrednosti enot premoženja skladov in na drugi strani neto odlivi v višini dveh milijonov evrov," navajajo v Primorskih skladih. Tako pozitivno dogajanje na kapitalskih trgih ni pripomoglo k večji rasti sredstev.

V juniju 2023 se je zaključila transakcija prenosa lastniškega deleža na novega lastnika. Celotni lastniški delež je zdaj v lasti družbe Elektronček Group, katere dejanski lastnik je Joc Pečečnik. "Pod novim lastnikom je bila že sprejeta nova, petletna strategija poslovanja, ki med drugim vključuje tudi preučitev možnosti novih produktov na področju alternativnih skladov," so zapisali v poročilu.

Kaj družbe za upravljanje pričakujejo letos?

"Trend rasti na svetovnih kapitalskih trgih iz leta 2023 se bo nadaljeval, a bo tempo počasnejši," menijo v Generali Investments. Opozarjajo, da obstaja bojazen, da trgi celo prehitevajo ekonomsko in monetarno realnost.

Letošnje leto prinaša volitve skoraj polovici svetovne populacije in po besedah upravljavcev iz Generali Investments so lahko spremembe, ki jih lahko prinesejo, precejšnje. "Povišano volatilnost lahko pričakujemo že krepko pred volitvami. Geopolitika ostaja velik izziv za globalne vlagatelje," so še zapisali.

Tudi upravljavci Primorskih skladov so za letos zmerni optimisti. "Vrednotenja delnic so nekje okoli zgodovinskih povprečij, po drugi strani pa gospodarstva zaradi zamika pri učinkovanju višjih obrestnih mer še niso prestala celotnega vpliva višje cene denarja," opozarjajo.

Med regijami so bili lani precej optimistični za področje Azije, posebej Kitajske, kar pa se ni uresničilo, saj je bilo tudi leto 2023 za azijske trge negativno. "Vseeno menimo, da je vloga Kitajske na svetovnih kapitalskih trgih trenutno pretirano podcenjena, zato smo ohranili alokacijo na te trge," so zapisali.

Na evropskih borzah pričakujejo zahtevnejši začetek leta in boljše nadaljevanje, ki jo bo prinesla pričakovano nižanje obrestnih mer v drugi polovici leta. Med panogami izpostavljajo zdravstvo in potrošne dobrine, ki sta se v letu 2023 slabše odrezali, pa tudi sektor energije in banke.

Članek smo dopolnili z odgovorom Triglav Skladi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar