Spet več zanimanja Slovencev za vlaganje, toda precej manj kot lani

Novice o umirjanju inflacijske histerije so kot kaže slovenskim vlagateljem povrnile samozavest. Vsaj tako kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki v podatkovnem ogledalu objavlja dogajanje na trgu vlaganja v vzajemne sklade. V juliju je bilo v slovenske vzajemne sklade opravljenih 23 milijonov evrov neto vplačil, kar pomeni, da je bilo vplačil več kot izplačil. To pa je tudi največ po februarju letos. Podrobnejša analiza pokaže, da so vlagatelji v juliju največ zanimanja pokazali za delniške vzajemne sklade, in sicer so ti zabeležili 18,6 milijona evrov neto vplačil. Manj je bilo zanimanja za mešane vzajemne sklade - ti so zabeležili tri milijone evrov neto vplačil, medtem, ko je bilo v obvezniških za 1,5 milijona evrov neto vplačil. V juliju so vzajemni skladi denarnega trga, ki so najbolj konservativna oblika vlaganja so beležili 76 tisoč več izplačil kot vplačil.

V primerjavi z julijem lani so bila letošnja neto vplačila vplačila nižja. Lani so ta znašala 35,4 milijona, kar je za 12,4 milijona evrov več kot letos v istem obdobju. Letošnji junij pa je bil za mišjo dlako bolj uspešen kot julij v letu 2020, ko je bilo skupaj za 22,8 milijona evrov neto vplačil.

Letos precej manj zanimanja za sklade kot lani

Če pogledamo daljše obdobje, si lažje predstavljamo sentiment vlagateljev. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo v vseh slovenskih vzajemnih skladih za 125,25 milijona evrov neto vplačil, kar je 56 odstotkov manj kot v istem obdobju lani, ko je bilo neto vplačil za 288,3 milijona evrov. To je bilo največ po letu 2008. Slovenski vlagatelji so se letos največ odločali za investicije v bolj tvegane, delniške vzajemne sklade. Samo letos so ti skladi beležili 76,3 milijona evrov neto vplačil.

Za primerjavo poglejmo v leto 2007, ko je bilo v prvih sedmi mesecih rekordnih 316,7 milijona evrov neto vplačil, v celem letu pa rekordnih 417 milijonov evrov. Leto za tem so prestrašeni vlagatelji ob nastopu finančno-gospodarske krize prodajali svoje naložbe. V letu 2008 so družbe za upravljanje v prvih sedmi mesecih beležile neto izplačila iz vzajemnih skladov, in sicer v višini 127,6 milijona, v celem letu pa za dobrih 303 milijona evrov.

Sredstva v upravljanju so se skrčila

Slovenski vzajemni skladi so upravljali s 4,1 milijarde evrov sredstev v upravljanju. Sredstva v upravljanju so se ob razburkanem dogajanju na borznem trgu ustrezno skrčila. Letos je večina borznih indeksov beležila več kot 10 odstotni upad, kar je posledično vplivalo tako na vplačila kot tudi na sredstva v upravljanju. Optimizem tako na borzi kot med vlagatelji je bilo najbolj čutiti v letu 2021, ko so tudi sredstva v upravljanju tudi najbolj poskočila, in sicer za debelo milijardo evrov.