Delnica Žita se je potopila pod vrednost v IPO, nato pa skok

Delnica Žita je v minulem tednu doživela vzpone in padce. V prvem delu tedna se je najprej pocenila za več kot deset odstotkov v primerjavi z najvišjo vrednostjo, doseženo v prvem tednu trgovanja (vrednost je bila tudi 3,5 odstotka nižja v primerjavi s ceno, po kateri je bila konec julija uvrščena na Zagrebško borzo ali krajše ZSE). Najnižje je dan zaključila 9. septembra, ko je bil zadnji posel dneva sklenjen pri 19,3 evra, medtem ko je v javni začetni ponudbi (IPO) znašala 20,3 evra. Pod to vrednostjo so jo vlagatelji lahko kupovali vse od 5. septembra pa do 11. septembra. Zadnji petek, to je 12. september, je delnica pridobila kar 6,12 odstotka in dan zaključila pri 20,80 evra, torej se je spet vrnila nad vrednost iz IPO.

Najvišjo ceno, 21,9 evra, je dosegla prvi dan po uvrstitvi na ZSE, promet pa se giblje od nekaj sto do nekaj deset tisoč evrov dnevno. V četrtek je denimo zaključila s skromnim prometom komaj 24 tisoč evrov, v petek pa je presegel pol milijona evrov.

Ali ta trend kaže, da so se Marko Pipunić in ekipa precenili ob vstopu na borzo, ali gre zgolj za kratkotrajen padec? Naši analitiki so opozarjali, da je bilo vrednotenje Žita nekoliko višje v primerjavi s konkurenti, vendar je zaradi specifičnosti poslovnega modela Žita težko iskati neposredne primerjave.

Vodja analiz Bloomberg Adria Mihael Blažeković je dejal, da valuacija in primerjave kažejo, "da se Žito po multiplikatorjih umešča nad primerljive družbe" ter da ga lahko "glede na trenutne kazalnike štejemo za dražjega od podobnih podjetij". Dodaja pa, da je pomembno poudariti, da "primerjalna skupina ne zajema v celoti specifičnosti poslovnega modela Žita".

Pri Žitu gre za skupino, ki "skozi diverzificirane segmente izkazuje odpornost na volatilnost cen vhodnih surovin – ko padajo cene žit, kar negativno vpliva na agro segment, hkrati padajo tudi stroški krme, kar pa koristi živinorejskemu delu poslovanja," pojasnjuje Blažeković.

Rezultati za prvo polletje "so bili dobri in normalizirana EBITDA marža znaša 22,2 odstotka, dobičkonosnost pa je nad ravnjo 'peer' skupine, kar deloma upravičuje višjo valuacijo," dodaja. "Po drugi strani pa se bo nizka cena žita letos odrazila v rezultatih tretjega četrtletja 2025, saj se večina izvoza žita opravi prav v tem času," opozarja.

 

 

 

__

Prispeval je še Aleksandar Lukić, Bloomberg Adria.