Bodo obveznice ohranile status varnega zatočišča?

Če je na borznem trgu v zadnjem času precej mirno, pa to zagotovo ne velja za obvezniški trg. Potem ko so obveznice v lanskem letu doživele negativno korekcijo, ki je ne pomnimo v zadnjih 50 letih, je za letošnje leto značilna velika negotovost. K tej prispevajo pogosto nasprotujoči si makroekonomski podatki, skrbi glede tehničnega bankrota ZDA in še naprej visoka inflacija.

Kako burno je dogajanje na dolžniškem trgu še najbolje prikazuje gibanje ameriških dvoletnih obveznic. Zahtevana donosnost je v zadnjih treh tednih za nihala do 0,45 odstotne točke. Med marčevskimi bančnimi pretresi je presegla pet odstotkov, potem je upadla pod štiri odstotke, kjer se giblje tudi trenutno. 

"Obvezniški trg je v trenutnih okoliščinah še posebej občutljiv na naslednje korake nosilcev denarne politike," poudarja Alen Kovač, glavni ekonomist Erste Bank. Kot nadaljuje, je sicer vedno tako, a trenutne okoliščine še vedno kažejo na nadaljevanje visoke stopnje negotovosti glede gibanja ključnih kazalnikov, predvsem dinamike umirjanja inflacije in perspektive gospodarske rasti, torej morebitne recesije.

"V takih razmerah trg obveznic ostaja nestanoviten in občutljiv na objavo vsakega posameznega ekonomskega podatka. Dodaten dejavnik, ki vpliva na oblikovalce denarne politike, je postalo tudi vprašanje finančne stabilnosti, predvsem v ZDA," poudarja Kovač. Trenutno tako obvezniški trg težko upraviči pregovorni status varnega zatočišča za vlagatelje.

Centralni bankirji na različnih bregovih

Če bo prišlo do dogovora o dvigu zgornje meje zadolževanja, bodo vlagatelji znova  preusmerili pozornost nazaj na inflacijske obete in boj centralnih bankirjev. Zahtevane donosnosti trenutno kažejo, da naj bi ameriška centralna banka (Fed) skoraj zagotovo končala z zaostrovanjem, njena naslednja poteza pa naj bi bila po ocenah trga znižanje obrestnih mer za četrt točke. "Trgi trenutno kažejo, da bodo oblikovalci monetarne politike v ZDA bolj proaktivni pri zagonu proces zniževanja referenčnih obrestnih mer," ocenjuje tudi Kovač.

Tudi indeks ICE BofA MOVE, ki meri nestanovitnost obvezniškega trga, je kljub upadu z marčevskih najvišjih vrednosti ostal na najvišjih ravneh v zadnjih letih. Omenjeni indeks spremlja stopnjo volatilnosti na dolžniških trgih. Visoke ravni indeksa MOVE kažejo na večjo negotovost in zaznano tveganje na trgih s fiksnim donosom, uporablja pa se za ocenjevanje razpoloženja na trgu.

"Trenutna pričakovanja trgov glede ključnih obrestnih mer so med Ameriko in Evropo različna," ocenjuje Jure Rogač, specialist za upravljanje pri Sava Infond. Po njegovih besedah Fed verjame, da je vse bolj blizu vrhu cikla obrestnih mer za leto 2023, vendar naj bi ostale nekaj časa na višjih ravneh. Po drugi strani pa evropska ECB ostaja ostra pri retoriki in napoveduje še nekaj dvigov.

"Ameriške obrestne mere so praviloma višje od donosnosti obveznic osrednjih evropskih držav, še najbližje ameriškim so britanske obrestne mere," pri tem dodajajo v Modri zavarovalnici. Odločitve centralnih bankirjev imajo namreč močan vpliv na trg obveznic, saj so obveznice tesno povezane z denarno politiko, pa tudi z inflacijskimi pričakovanji. "Če se pričakuje, da bo inflacija narasla, bodo vlagatelji zahtevali višje donosnosti na obveznicah, da bi se zaščitili pred padcem njihove realne vrednosti," poudarjajo v Modri.

Če so zahtevane donosnosti na ameriške 10-letne obveznice pri 3,5 odstotka, so te na drugi strani Atlantika občutno nižje. Najnižja zahtevana donosnost je na nemške in švedske 10-letne obveznice, ki je malo nad dvema odstotkoma. Najvišja pa je tradicionalno pri italijanskih in grških 10-letnih obveznicah. Zahtevana donosnost na 10-letne slovenske obveznice se giblje okrog 3,2 odstotka.

Morebitna recesija še vedno buri duhove

Krivulje donosnosti ostajajo obrnjene, kar pomeni, da so obrestne mere krajših ročnosti višje od obrestnih mer daljših ročnosti. "To velja tako za ameriške kot večino evropskih držav in kaže na zaupanje v centralne banke in umiritev inflacije v srednjem roku," meni Rogač. Zahtevana donosnost na dvoletne ameriške državne obveznice se namreč giblje skoraj identično kot ključne obrestne mere ameriške centralne banke Fed v zadnjih 30 letih.

"Obrnjena krivulja zahtevanih donosov običajno povzroča skrbi vlagateljev, saj zgodovina kaže, da so obrnjene krivulje odličen napovedovalec gospodarske šibkosti, ki so pravilno napovedale recesijo v vseh primerih vse od druge svetovne vojne," poudarja Rogač.

Navadno se je recesija začela med šestimi in 18 meseci po inverziji in zato je večina pozornosti usmerjena v indikatorje recesije. "Vrednosti zdajšnje inverzije so največje (celo več kot sto bazičnih točk) vse od septembra 1981, ko je bilo ameriško gospodarstvo v začetnih mesecih recesije, ki je trajala do novembra 1982," izpostavlja Rogač.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar