Ameriška inflacija vse bolj vroča

Kot je bilo pričakovano, se je jedrna inflacija v ZDA avgusta zvišala, kar je nov signal za ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed), da naslednji teden zniža obrestne mere. Takšna odločitev bi bila sicer drugačna od Evropske centralne banke (ECB), ki je danes tri ključne obrestne mere pustila nespremenjene. 

Osnovni indeks cen življenjskih potrebščin, brez nestanovitnih cen hrane in energije, se je v primerjavi z julijem zvišal za 0,3 odstotka, kažejo podatki ameriškega Urada za statistiko dela. Če upoštevamo tudi cene hrane in energije, pa se je inflacija na mesečni ravni zvišala za 0,4 odstotka, kar je sicer največ od začetka leta.

S tem je letna stopnja inflacije dosegla 2,9 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot prejšnji mesec in najvišja vrednost od januarja. Ekonomisti, ki jih je anketiral Dow Jones, so pričakovali 0,3-odstotno rast cen na mesečni ravni oziroma 2,9-odstotno na letni.

Najbolj so k mesečni rasti inflacije prispevali stanovanjski stroški, saj so zrasli za 0,4 odstotka, predstavljajo pa približno tretjino uteži v indeksu. Cene hrane so poskočile za 0,5 odstotka, medtem ko so se cene energentov zvišale za 0,7 odstotka. Izstopa predvsem bencin, ki je dražji za 1,9 odstotka.

Kako globoko bodo zarezali?

Člani Feda sicer menijo, da je osnovni indeks boljši pokazatelj dolgoročnih cenovnih trendov, medtem ko ciljna inflacija centralne banke ostaja pri dveh odstotkih. 

Na trgih se sicer kaže 100-odstotna verjetnost, da bo Fed znižal referenčno obrestno mero, ki je trenutno med 4,25 in 4,5 odstotka. Ne glede na to pa ostaja vprašanje, kako velik bo naslednji rez. Fed bi se namreč lahko odločil za odstopanje od običajnega trenda nižanja za četrt odstotne točke in bi tokrat obrestno mero znižal za pol odstotne točke. Razloga za večji rez sta šibkost trga dela in nizke inflacijske vrednosti, navaja CNBC.

Kar zadeva zaposlovanje, je ministrstvo za delo poročalo o presenetljivem povečanju tedenskih vlog za nadomestilo za brezposelnost na sezonsko prilagojenih 263 tisoč za teden, ki se je končal 6. septembra, kar je več kot ocenjenih 235 tisoč vlog. To so zadnji koščki zapletene podatkovne sestavljanke, ki jo bodo centralni bankirji pregledali na dvodnevnem monetarnem srečanju, ki se zaključi 17. septembra.

Pri ameriški centralni banki pozorno spremljajo podatke o inflaciji, da bi zaznali vpliv uvedenih carin predsednika Donalda Trumpa. Inflacijske številke kljub temu ostajajo relativno ugodne. Cene vozil, občutljivih na carine, so se mesečno zvišale, pri čemer so se nova vozila podražila za 0,3 odstotka. Rabljeni avtomobili in tovornjaki, na katere carine običajno ne vplivajo, pa so dražji za odstotek. 

Medtem ko so prve učinke carin čutili predvsem tuji proizvajalci, zdaj stroške vse bolj čutijo domača podjetja, ki so pod pritiskom v dobavnih verigah. In to je slaba novica za povprečnega Američana, saj obstaja velika verjetnost, da se bo breme, ki se že počasi prenaša nanj, v prihodnjih mesecih verjetno še povečalo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar