Letošnje prvo polletje je bilo zaznamovano z visoko inflacijo in negotovostjo, indeks Ljubljanske borze pa se je odrezal zadovoljivo v primerjavi z največjimi globalnimi indeksi. Na letni ravni je sicer sedem odstotkov pod lansko vrednostjo, a še vedno višje kot v predpandemskem letu 2019. Kako poslovanje slovenskih borznih prvokategornikov komentirajo njihovi predstavniki in kaj zanima vlagatelje?
Po podatkih InterCapitala kapitalske naložbe zajemajo le majhen del naložbene strukture Slovencev – v povprečnem portfelju le sedem odstotkov. "Na domačem borznem trgu ni novih institucionalnih investitorjev. Indeksni skladi na trg niso privabili novih vlagateljev, niso povečali likvidnosti ali povpraševanja. V bližnji prihodnosti tudi niso predvidene večje nove kotacije. Potrebovali bi večjo državno podporo, da bi na trg privabili več vlagateljev," ocenjuje Danijel Delač iz InterCapitala.
Kazalnik P/E (dobiček na delnico oziroma koliko enot plačajo na enoto dobička) je za indeks SBITOP pri 6,5, slovenske delnice pa vlagateljem prinašajo stabilen dividendni donos. "To je trg za potrpežljive dolgoročne vlagatelje, ki je pretežno odporen na lokalno ekonomijo. Dvigi obrestnih mer naj ne bi pretirano škodovali poslovanju bluechipov," dodaja Delač. Ne glede na slabšo likvidnost je tako po njegovi oceni slovenska borza privlačno vrednotena.
Preberi še
Slovenski bluechipi povišali dobiček – razen Petrola in Save
V NLB, Luki Koper in Cinkarni Celje so polletni dobiček celo podvojili.
31.08.2022
Aleš Skok, Cinkarna: Na Kitajskem cena titanovega oksida že upada
Delnica Cinkarne Celje je v letošnjem letu pridobila 8,88 odstotka. Iz cinkarne sicer ob odličnih rezultatih že poročajo, da čutijo ohlajanje povpraševanja, predvsem na trgu Evropske unije, kjer ustvarijo okoli tri četrtine vseh prihodkov. Ohladil se je tudi trg na Kitajskem, ki se sooča s krizo gradbenega sektorja.
"Čutimo velik pritisk na dobavo, stroški so visoki, zdaj zaznavamo upad povpraševanja. Na začetku leta so cene končnih proizvodov še rasle hitreje od stroškov vhodnih surovin, zdaj pa smo na vrhu cikla, zato cen ne moremo več dvigovati," poslovanje ocenjuje predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok. Delnica večino časa posluje bolje kot indeks SBITOP.
V Cinkarni Celje sicer večino elektrike in plina zakupujejo vnaprej, po terminskih pogodbah. Točnega deleža niso razkrili, so pa povedali, da imajo kljub vnaprejšnjemu zakupu več kot dvakrat višje stroške kot v lanskemu letu.
Ob tem Skok poudarja, da je včasih zelo zahtevno najti surovine, predvsem titan, zato so povečali skladiščne zmogljivosti. "O cenah naših proizvodov se pogajamo vsako četrtletje, zato nimamo nobenih dolgoročnih pogodb, prav tako nimamo količin prodanih vnaprej," dodaja Skok.
Vlagatelje je med drugim zanimalo, kje vidi ceno titanovega dioksida. "Cena na Kitajskem upada, Trend navzdol v zadnjih dveh mesecih je spektakularen. Vprašanje pa je, ali se bo to povsem preneslo na evropski trg, česar ne verjamem, zagotovo pa bo prišlo do delnega vpliva. Ob tem prevozni stroški na kontejner rahlo upadajo, zato bo kupovanje na azijskem trgu spet privlačnejše," odgovarja Skok.
Skok je med drugim še povedal, da zmanjšujejo porabo plina. Tako naj bi do konca prihodnjega meseca že toliko optimizirali parni plinovod, da bodo na leto porabili 9,5 megavatne ure manj plina, do marca prihodnjega leta pa nameravajo porabo plina s prehodom na kurilno olje zmanjšati še za 30 odstotkov.
David Bratož, Krka: Pred valutnim tveganjem se težko zaščitimo
"Še vedno smo izpostavljeni valutnemu tveganju z rubljem; težko je predvideti, kaj se bo zgodilo. Kljub temu so dobave zdravil v Ukrajino pravočasne in temeljijo na plačilu vnaprej, prav tako poslujejo v evrih," je vlagateljem povedal član uprave Krke David Bratož. Kot dodaja, se prodaja zdravil po koncu epidemije spet povečuje, Krka pa ohranja načrte za letos.
"Ostali bomo v Rusiji in nimamo načrtov, da bi se umaknili, ker je to eden naših ključnih trgov. Skušamo zmanjšati odvisnost od rublja, ampak zaenkrat ne moremo povedati natančno, kako. Pozorni smo na terjatve, ki jih je za posle v Rusiji (v nasprotju z rubljem) možno zavarovati," pravi Bratož. Ob polletju so ustvarili finančni dobiček zaradi rasti rublja na sedemletni vrh, vendar gre po njegovih besedah večinoma za nerealizirane dobičke.
Vlagatelje je zanimalo tudi, kako potekajo prenosi plačil med Slovenijo in Rusijo. "Plačevanje je nemoteno, denar teče brez težav. Na ruskem trgu potrebujemo svojo entiteto, ker imamo tam velik del naših operacij, celo proizvodno tovarno. Ob tem nobene likvidnosti ne držimo v Rusiji in na našem računu ni nobenih rubljev," odgovarja Brane Kastelec, direktor finančnega sektorja.
Ali je kaj prostora za rast cen zdravil? "Zelo težko je dvigniti ceno generičnih zdravil, ker je vlada na strani nižjih cen, se pa pogosto pogajamo. Veliko več prostora je pri zdravilih na recept, vendar moramo biti pozorni na konkurenco. Najti moramo druge načine, višanje cen nima pretiranega vpliva; bolj pomembno je na trg dati nova zdravila," je povedal Bratož.
Vrednost delnice je 20 odstotkov pod vrednostjo pred rusko invazijo; vlagatelje je zanimalo, zakaj. Kot je pojasnil Kastelec, sicer cene delnice ne morejo komentirati. Upad je bil po njegovem mnenju viden na celotnem globalnem delniškem trgu, Krka pa je del kapitalskih trgov.
Matija Bitenc, Petrol: Nadaljujemo s procesom delitve delnic
Delnica Petrola je od začetka leta izgubila že 4,5 odstotka, v prvi polovici leta pa so zaradi vladne regulacije cen pogonskih goriv poslovali z izgubo. "Načrtov za letošnje leto zaradi moči in dolžine energetske krize ne bomo mogli doseči, če nam slovenska in hrvaška vlada ne bosta povrnili kompenzacije," je vlagateljem povedal Matija Bitenc, prvi finančnik Petrola.
Družba je zaradi visoke izgube tudi pod drobnogledom S&P glede bonitetne ocene. "Prepričani smo, da bomo uspeli zadržati kreditno oceno tudi zaradi strateškega podjetja. Delamo vse, da bi se dogovorili z vlado, in smo optimistični, da bomo našli skupno rešitev. Gorivo smo bili namreč primorani prodajati po 90 odstotkih nakupne cene v celotnem obdobju regulacije. Tudi na Hrvaškem nam regulacija cen ne omogoča, da ne bi delali minusa, tako da se tudi tam pogajamo za povračilo. Verjamemo, da se ta dogodek ne bo več ponovil. Imamo tudi pravno podlago, da nam povračilo ob vladni regulaciji pripada, vendar ne vemo, kdaj in v kakšni vsoti," dodaja Bitenc.
Od julija naprej so cene regulirane le izven avtocest, kar Petrolu po Bitenčevih besedah bolj ustreza; znotraj tega okvirja se lahko dogovarjajo. "Likvidnostno dobro stojimo, nimamo težav, tudi stroški so znotraj načrtov. Oktobra predvidevamo zaključiti implementacijo Croduxa v naš sistem," pravi Bitenc.
S 1. septembrom bo v veljavi tudi vladna regulacija cen plina in elektrike. "Točen vpliv regulacije cen plina in elektrike bomo lahko ocenili, ko dobimo natančen načrt kompenzacije od vlade, kar bo v oktobru," pravi Bitenc.
Kot je še povedal na srečanju z vlagatelji, nadaljujejo s procesom delitve delnic, ki se bo zgodila novembra. Trenutno zaradi zahtevnih razmer ne opravljajo lastnih odkupov delnic. Sledijo tudi strategiji manjšanja vpliva na okolje, zato bodo na strehe bencinskih servisov postavili sončne celice.
Blaž Brodnjak, NLB: Višje obrestne mere bodo pozitivno vplivale na poslovanje
"Inflacijski pritiski so se v tem obdobju povečali po celi regiji, a kljub temu je naša pozicija stabilna, na vseh trgih beležimo rast. V zadnjem pregledu nismo odkrili nobene neposredne povezave izpostavljenosti ruskemu ali ukrajinskemu trgu," je pojasnil predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.
Kot zagotavlja, bodo izplačali bruto dividendo v višini petih evrov. "Ne vidim kakšnih tveganj, da druga tranša ne bi bila izplačana. Tudi stresni test je pokazal, da so pričakovane izgube v primeru najslabšega scenarija vzdržne za poslovanje banke," pravi Brodnjak. Ne glede na to je vrednost delnice glede na začetek leta upadla za skoraj 14 odstotkov.
"Tudi višje obrestne mere bodo imele pozitiven učinek na naše poslovanje ne glede na to, ali se povpraševanje po stanovanjskih posojilih zmanjša. Ne vidimo kakšnega kreditnega tveganja v zvezi s posojili. Ob vsakem sklenjenemu stanovanjskemu posojilu stranki prodamo še pet drugih bančnih produktov," dodaja Brodnjak.
Po njegovih besedah ima banka močno kapitalsko pozicijo zaradi negotovih časov in morebitne recesije. "V vsakem primeru vidimo potrebo po korekciji na vseh trgih na splošno, in če v račun vnesemo še okoljsko vzdržnost, je jasno, da moramo spremeniti oziroma zmanjšati svojo porabo na vseh ravneh."
K temu dodaja, da se nepremičninski trg stabilizira, vendar zaradi majhne ponudbe stanovanj ne vidi hitre cenovne spremembe stanovanj. "Kot smo uspešno prekrmarili epidemijo, sem prepričan, da bomo tudi energetsko krizo," je vlagateljem zagotovil Brodnjak.
Polona Pirš Zupančič, Sava Re: Zmanjšali smo delež podjetniških obveznic
Delnica Save Re je v letošnjem letu izgubila 15 odstotkov, tudi na račun nekoliko slabših poslovnih rezultatov. "Kljub upadu je poslovni rezultat še vedno višji kot pred pandemijo v letu 2019. Povišali smo cene zavarovalnih premij, vendar se bo to poznalo šele v drugi polovici leta. Inflacijski pritiski so povišali stroške, v začetku drugega četrtletja smo zaposlenim izplačali 'draginjske' bonuse, kar je tudi povišalo stroške," pravi Polona Pirš Zupančič, članica uprave Save Re.
Zavarovalna skupina Sava je v prvem polletju letošnjega leta ustvarila 28,9 milijona evrov čistega dobička, kar je tretjino manj kot v enakem obdobju lani. Zmanjšanje je predvsem posledica ponovnega povečanja škodne pogostosti pri avtomobilskih zavarovanjih na raven pred pandemijo, visoka inflacija pa je povzročila znatno povečanje števila škod in škodnih rezervacij.
V portfelju so zmanjšali delež podjetniških obveznic za pet odstotkov, kar je povzročilo povečanje deleža denarnih sredstev. Del sredstev so potem ponovno investirali v državne obveznice.
"Predvidevamo, da bomo kljub vsemu dosegli letni cilj. Naš cilj je, da kontinuirano dvigujemo dividendo na delnico. Zdaj je prekmalu, da bi ugibali, kakšna bo ta v naslednjem letu," dodaja Pirš Zupančič.
.webp){kind=icon}
