Slovenski bluechipi povišali dobiček – razen Petrola in Save

Za večino slovenskih borznih zvezd je bilo prvo polletje 2022 odlično, saj so močno povišale prihodke in dobiček, pri čemer so ga v NLB, Luki Koper in Cinkarni Celje celo podvojili. Dividendna donosnost borze je v povprečju znašala 7,05 evra (na današnji tečaj), najbolj pa je donosna delnica Cinkarne Celje. Pred začetkom srečanja vlagateljev in predstavnikov družb, ki ga organizira Ljubljanska borza, smo pripravili pregled poslovanja ob polletju.

Delnica Cinkarne Celje prinaša 11,3-odstotno dividendno donosnost, več kot desetodstotno dividendno donosnost prinaša Zavarovalnica Triglav (10,1 odstotka), ki ji sledi NLB (7,8 odstotka) – ob predpostavki, da bo letno izplačilo dividende pet evrov bruto. Banka namreč izplača dividende dvakrat letno; prvo izplačilo je bilo 2,5 evra bruto, enak znesek se pričakuje tudi v drugi tranši. Najmanj dividendno donosna je s 4,5 odstotki delnica Luke Koper.

Krka: Načrtovane cilje za 2022 bomo dosegli

Na ravni skupine je Krka v prvem polletju ustvarila 853,4 milijona evrov prodaje, kar je šest odstotkov več kot v prvi polovici leta 2021, in 236,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 33 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Gre za največjo polletno prodajo v Krkini zgodovini.

"Rezultati prvega polletja so spodbudni, zato predvidevamo, da bomo načrtovane cilje za leto 2022 dosegli. Načrtujemo prodajo v višini 1, 61 milijarde evrov in čisti dobiček v višini okoli 300 milijonov evrov. Rezultati v nadaljevanju leta bodo lahko odvisni od novih okoliščin, kot so morebitno ponovno širjenje covida-19 in z njim povezani ukrepi v posameznih državah, rast cen surovin in energentov, razmere na vzhodu Evrope ter gibanje tečajev za Krko ključnih valut," je poslovanje v prvi polovici leta opisal prvi mož Krke Jože Colarič.

Ocenjeni dobiček iz poslovanja (EBIT) skupine Krka v višini 139,2 milijona evrov je za tretjino manjši kot v enakem lanskem obdobju. "Kot smo javnost že obveščali, smo v naših družbah v Ruski federaciji povečali zaloge surovin, materiala, polizdelkov in izdelkov, potrebnih za dolgoročno nemoteno oskrbo ruskega trga s Krkinimi farmacevtskimi izdelki," so zapisali v polletnem poročilu. Nabava poteka v rubljih.

Telekom Slovenije: Smo na dobri poti, da pri dobičku presežemo cilj

Telekom Slovenije je prvih šestih mesecih letošnjega leta zaslužil 23,4 milijona evrov čistega dobička, kar je deset odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Državno podjetje je na zelo dobri poti, da glede profita preseže letošnji cilj. Hkrati zaradi višjih cen energentov posredno občuti tudi posledice vojne v Ukrajini. Prihodki od prodaje so v tem obdobju pri skupini dosegli 314,2 milijona evrov, kar je odstotek manj kot v enakem obdobju leta 2021. Vseh prihodkov je bilo v tem obdobju 316,6 milijona evrov.

Sklicana je tudi izredna skupščina delničarjev na zahtevo Kapitalske družbe (Kad), ki bo potekala 9. septembra. Kad želi odpoklic petih nadzornikov, in sicer Iztoka Černoše, Karle Pinter, Marka Kerina, Radovana Cerjaka in Jurija Toplaka. Namesto teh predlagajo imenovanje petih finančnikov, dveh iz Kada (Roman Jerman in Tadeja Čelar) ter treh iz Modre zavarovalnice (Alenka Čok Pangeršič, Miha Žejn in Robert Cimerman).

Skupina Telekom Slovenije, ki jo vodi predsednik uprave Cvetko Sršen, za letošnje leto načrtuje čisti dobiček v višini 27,9 milijona evrov in poslovne prihodke v višini 660,6 milijona evrov.

Telekom Slovenije je v maju letos prejel nasprotno tožbo, ki sta jo zoper družbo vložila POP TV in Kanal A, ki zahtevata plačilo odškodnine v višini okoli 58 milijonov evorv. Ob tem še dodajmo, da se je neto finančni dolg Telekoma povečal za šest odstotkov, in sicer s 399 milijonov evrov na nekaj manj kot 422 milijonov evrov.

NLB: Visok dobiček na račun pripojitve N Banke

Nova Ljubljanska banka je v prvem polletju dobro poslovala in več kot podvojila dobiček po davkih kljub zahtevnim pogojem, ki so zaznamovala vedenje potrošnikov, med katerimi so vojna v Ukrajini in nihanja na kapitalskih trgih. 

Skupina NLB, ki vključuje tudi enote največje slovenske banke v regiji, je v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvarila 287 milijonov evrov profita po davkih, lani v enakem obdobju pa 139,8 milijona evrov. Visok dobiček vključuje tudi priključitev N Banke v Sloveniji, nekdanje Sberbanke, ki jo je ruska banka morala prodati zaradi vojne v Ukrajini.

Čisti prihodki banke so se povečali za pet odstotkov, na 358,1 milijona evrov. Čisti obrestni prihodki so v primerjavi z enakim obdobjem lani poskočili za 14 odstotkov, na 226,4 milijona evrov. 

Poslovanje NLB sta v tem obdobju najbolj zaznamovala prav prevzem N Banke, ki še poteka in bo zaključen spomladi prihodnje leto, ter združitev NLB Banke Beograd in Komercijalne banke Beograd v NLB Komercijalno banko, ki je bila zaključena konec aprila.

Luka Koper: Močno porasle skladiščnine prinesle visok dobiček

Luka Koper je v prvem polletju leta dosegla 35 odstotkov višje čiste prihodke od prodaje glede na enako obdobje lani. Znašali so 155,1 milijona evrov oziroma 40,4 milijona evrov več. Preseženi so bili tudi vsi ostali finančni kazalniki. Realiziran ladijski pretovor je v prvem polletju letošnjega leta znašal 11,7 milijona ton in je 13 odstotkov višji od lanskoletnega.

Prihodki so se povišali predvsem na račun višjih prihodkov iz naslova skladiščnin, saj se je podaljšal čas zadrževanja blaga v skladiščih, na višje prihodke pa sta vplivala tudi zvišanje cen ter povečan obseg pretovora in dodatnih storitev.

V prvem polletju so se za 11 odstotkov povečali tudi poslovni odhodki, predvsem zaradi splošnega povišanja stroškov materiala in storitev, kar pa ni vplivalo na poslovni izid iz poslovanja (EBIT). Ta je z 48 milijoni evrov krepko, za 170 odstotkov, presegel dosežen poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v enakem obdobju lani, medtem ko je čisti poslovni izid skupine z 41,5 milijona evri 169 odstotkov večji kot v prvem polletju preteklega leta.

Težave z zamudami ladij so po njihovih besedah posledica preobremenjenosti večjih, predvsem kitajskih pristanišč. Kljub težavam, s katerimi so se v prvi polovici leta 2022 srečevala vsa evropska pristanišča, je bil ladijski pretovor kontejnerjev tri odstotke večji kot v enakem obdobju leta 2021 in je znašal 526.500 kontejnerskih enot (TEU).

Triglav: Cilji ob koncu leta morda ne bodo realizirani

Skupina Triglav je v prvem letošnjem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povišala tako prihodke kot dobiček. Prihodki so bili 11 odstotkov višji in so znašali 861,2 milijona evrov, čisti dobiček pred obdavčitvijo pa je dva odstotka višji, dosegli so 57,5 milijona evrov. Zaradi spremenjenih ekonomskih razmer obstaja tveganje, da do konca leta ne bodo realizirali vseh zastavljenih poslovnih ciljev.

Na rast dobička sta najbolj vplivala povečan obseg poslovanja ter uspešno obvladovanje inflacijskih pritiskov in drugih vplivov iz okolja. Obseg obračunane kosmate zavarovalne premije je zrasel za devet odstotkov, na slabih 800 milijonov evrov, višji so bili tudi prihodki iz nezavarovalnega dela poslovanja. Za 11 odstotkov so se povečali kosmati obratovalni stroški, dodatno pa so dobiček nekoliko okrnili negativni donosi finančnih naložb, kjer je skupina ustvarila dobre štiri milijone evrov izgube. Skupina Triglav ima v svojem portfelju sicer slabih 3,3 milijarde evrov naložb.

"Še vedno ocenjujemo, da bomo dobiček na letnem nivoju dosegli v prvotno načrtovanem razponu, opozarjamo pa, da so se tveganja realizacije ciljnega letnega dobička zaradi negativnih vplivov iz poslovnega okolja pomembno povečala," je v poročilu zapisal Andrej Slapar, predsednik uprave Skupine Triglav.

Petrol: Zaradi regulacije s prvim polletnim minusom

Skupina Petrol je v prvem polletju ustvarila 48,6 milijona evrov dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA). To je na medletni ravni 52 odstotkov manj in 64 odstotkov manj od pričakovanj. Četrtletje so zaključili z 1,3 milijona evrov izgube, v četrtletnem poročilu razkriva Petrol. Poslovni rezultati zaradi državnih intervencij in vpliva na pogoje poslovanja niso direktno primerljivi s predhodnimi obdobji, pišejo v polletnem finančnem poročilu. 

Za poslabšanje poslovanja v družbi krivijo vladne zamrznitve maloprodajnih cen naftnih derivatov. V Sloveniji so te povzročile izpad EBITDA v višini 108,9 milijona evrov in na Hrvaškem v višini 14,5 milijona evrov. Skupno gre torej za 123,4 milijona evrov. Dober rezultat v oddelku trgovanja z električno energijo in pozitiven učinek vključitve lani prevzetega hrvaškega Croduxa sta bila izničena z izgubo zaradi regulacije cen.

"Po zaključku računovodskih izkazov smo pripravili izračune in z izpadom seznanili vlado. Zdaj poskušamo voditi oziroma vodimo aktiven dialog z vlado in iščemo rešitve za ustrezno nadomestilo tega izpada. Verjamemo, da obstaja verjetnost, da dosežemo dogovor glede povračila oziroma ustreznega nadomestila škode. Jasnega odgovora, ali bo to povrnjeno ali ne, v tem trenutku nimamo," je za Bloomberg Adria povedal prvi finančnik družbe Matija Bitenc.

Kljub temu dodaja, da pričakujejo pozitiven odziv. Odločitev pa naj ne bi imela vpliva na dividende, saj je po njegovih besedah dividendna politika potrjena. "Najprej moramo videti, kako bomo zaključili letošnje leto, potem bomo preučili in analizirali tveganja za naprej. Naša dividendna politika je usklajena s priporočili SDH. Zasledujemo cilj izplačila polovice dobička konsolidiranega dobička skupine," pravi Bitenc.

Cinkarna Celje: Rekordno visok polletni dobiček

Cinkarna Celje je v prvem letošnjem polletju podrla kar nekaj rekordov, kar se tiče poslovanja. Prihodki so znašali 134 milijonov evrov, kar je 35 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani in največ doslej.

Rekordno visok je bil tudi čisti dobiček, ki je v tem obdobju znašal 30,1 milijona evrov, kar je na medletni ravni skoraj enkrat več. Rekordna je tudi EBITDA marža, ki se je s 26 odstotkov povzpela na 33 odstotkov. Letos je cinkarna izplačala 25 milijonov evrov dividend, na bančnih računih pa ima trenutno okoli 36 milijonov evrov in nima bančnih dolgov, kar kaže na visoko likvidnost. Toda slika ni tako rožnata, kot se zdi, saj podjetje čaka težko obdobje.

Iz cinkarne poročajo, da že čutijo ohlajanje povpraševanja, in sicer predvsem na trgu Evropske unije, kjer ustvarijo okoli tri četrtine vseh prihodkov. Ohladil se je tudi trg na Kitajskem, ki se sooča s krizo gradbenega sektorja. Kitajski proizvajalci, ki blaga ne spravijo v promet na Kitajskem, sedaj z nizkimi cenami na evropskem trgu konkurirajo domačim ponudnikom. 

"Nižje povpraševanje, nižje cene azijskih ponudnikov ter višje cene surovin in energije bodo do konca leta in v naslednjem letu prizadele naše poslovanje," je na novinarski konferenci dejal predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok.

Ne glede na to še vedno veliko sredstev namenjajo za investicije, predvsem za energetsko preobrazbo. Poleg menjave oken in razsvetljave so na strehe že montirali prve sončne elektrarne, naložbe v sončno energijo pa so načrtovane do leta 2027, ko želijo s sončnimi elektrarnami pokriti slabo petino potreb po električni energiji.

Pozavarovalnica Sava: Več avtomobilskih nesreč znižalo dobiček

Zavarovalna skupina Sava je v prvem polletju letošnjega leta ustvarila 28,9 milijona evrov čistega dobička, kar je tretjino manj kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi večjega števila avtomobilskih nesreč in visoke inflacije.

Manjši čisti dobiček je bil pričakovan, so v sporočilu za javnost zapisali pri Savi, vendar je bilo to zmanjšanje predvsem posledica ponovnega povečanja škodne pogostosti pri avtomobilskih zavarovanjih na raven pred pandemijo, visoka inflacija pa je povzročila znatno povečanje škod in škodnih rezervacij. Poleg tega so skupino prizadele škode zaradi ujm in drugih posamičnih večjih škodnih primerov.

Skupina je v prvem polletju z obsegom 433 milijonov evrov povečala kosmate premije za 4,5 odstotka glede na enako obdobje lanskega leta. Največja rast je bila dosežena v premoženjskem odseku; v Sloveniji za 4,9 odstotka, v tujini pa so se premije povečale celo za 16,3 odstotka. Višje kosmate premije izvirajo predvsem iz avtomobilskih zavarovanj zaradi večjega števila prodanih zavarovanj in rasti povprečne premije.

Poslovni prihodki zavarovalne skupine Sava, ki ima svoje enote na Hrvaškem, v Srbiji, na Kosovu in v Severni Makedoniji, so v tem obdobju znašali 364,2 milijona evrov in predstavljajo 52 odstotkov načrtovanih prihodkov na letni ravni.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar