Spoznajte vlagatelje, ki so Trumpa prisilil k carinskemu premoru

V dneh pred devetim aprilom, ko so bile napovedane Trumpove dolgo pričakovane carine na večino uvoza v ZDA, je bil predsednik Donald Trump neomajen. Ni se vznemiril, ko so borzni indeksi upadali in izbrisali več kot šest tisoč milijard dolarjev tržne vrednosti. Prav tako je ostal ravnodušen, ko so se mu zoperstavili tuji vodje — pa tudi nekateri člani njegove lastne stranke.

V urah po tem, ko so se carine uveljavile je ameriški trg državnih obveznic strmoglavil. Mnogi vlagatelji v obveznice, zaskrbljeni, da bodo carine pospešile inflacijo in zmanjšale povpraševanje tujcev po ameriških sredstvih, so začeli prodajati svoje naložbe, v upanju, da prepričajo vlado, da spremeni svoj položaj.

Delovalo je! Le 13 ur po tem, ko so carine začele veljati, je Trump napovedal, da jih bo začasno ustavil. "Trg obveznic je zelo zapleten," je priznal. "Opazoval sem ga."

Velika prodaja obveznic je za vsako vlado kot požarni alarm. Prodaja obveznic zviša njihove zahtevane donosnosti, torej donosnosti, ki ga vlagatelji pričakujejo za posojen denar vladi. Povišane zahtevane donosnosti pomenijo, da mora vlada za izposojo denarja plačati več. Vlade si izposojajo denar za financiranje storitev, ki jih nudijo, ker so ti stroški običajno višji od prihodkov, ki jih ustvarijo z davki in drugimi viri. Če vlada nadaljuje izposojanje denarja, ko so donosi visoki, bodo obresti na njen dolg strmo naraščale.

Podaljšana prodaja obveznic bi lahko Trumpu onemogočila uveljavitev davčnih olajšav, njegovega glavnega domačega cilja, ne da bi privedla do strmoglavljenja proračunskega primanjkljaja.

Zato je popustil. Po tem, ko so carine začele veljati devetega aprila, so donosi obveznic, ki zapadejo čez 30 let, narasli nad pet odstotkov, kar je bila najvišja raven v dveh letih. Ko je Trump napovedal začasno ustavitev, so padli na približno 4,8 odstotka.

Al Drago/Bloomberg

 

Za ekonomista Eda Yardenija je bil Trumpov zavoj še ena zmaga tako imenovanih "bond vigilantes" . To so vlagatelji, ki prodajajo obveznice, da bi prisilili vlado, naj spremeni svoje, po njihovem mnenju, nepazljivo upravljanje z gospodarstvom.

"Obvezniški 'vigilantes' so spet zadeli," je po Trumpovem napovedanem premoru zapisal Yardeni, izkušen investicijski strateg. 

Kdo so obvezniški 'vigilantes'?

Ko vlada troši veliko več, kot se ustvarja s prihodki, ali sprejema politike, ki povzročajo inflacijo, cena obveznic običajno upade. Vlada ponavadi financira svoje izdatke z izdajo obveznic, in ko se ponudba obveznic povečuje, cena obveznic, ki jih vlagatelji že držijo, običajno upade, če so vsi drugi dejavniki enaki. Povišana inflacija pa pomeni, da bodo obresti, ki jih vlagatelji prejmejo iz svojih obveznic, v prihodnosti nižje.

Da bi prisilili vlado, da spremeni svojo politiko in omejili prekomerno ponudbo obveznic ali inflacijo, obvezniški vlagatelji množično prodajajo obveznice. S tem delujejo kot obvezniški "vigilantes".

Ko cene obveznic padajo, se zahtevane donosnosti zvišujejo do te mere, da vlada ne more več izposojati denarja, ne da bi tvegala neplačilo svojega dolga in povzročila finančno krizo. V t.i. "stavki kupcev" ti stražniki prisilijo vlado, da spremeni svojo smer in, po njihovem mnenju, uredi finančno politiko.

Yardeni je izraz "bond vigilantes" skoval v raziskovalnem poročilu iz leta 1983, z naslovom Bond Investors Are the Economy’s Bond Vigilantes. "Če davčne in monetarne oblasti ne bodo uravnavale gospodarstva, bodo to storili obvezniški vigilantes," je napisal. 

Vigilantes niso organizirani v skupine, nimajo specifične ravni donosnosti, na katere ciljajo, niti javnega obraza. Namesto tega so to številni zasebni obvezniški vlagatelji, veliki in mali, ki kolektivno delujejo iz lastnega interesa.

Skok v zgodovino

Ena izmed najbolj znanih zmag teh obvezniških stražnikov je bila v devetdesetih letih. Z grožnjo s stavko so prisilili predsednika Billa Clintona, da je zmanjšal svoj ambiciozni domači program, ki je vključeval davčne olajšave za srednji razred, v svojem prvem mandatu in se namesto tega osredotočil na zmanjšanje primanjkljaja.

Clinton je bil presenečen, da je postal nemočen pred močjo trga obveznic. Novinar Bob Woodward v zgodovini Clintonove Bele hiše, The Agenda, navaja, da je Clinton besnel nad svoje pomočnike: "Hočeš mi povedati, da uspeh gospodarskega programa in moja ponovna izvolitev visita na neki skupini prekletih trgovalcev z obveznicami?"

Vpliv trga obveznic je Clintonovega političnega svetovalca Jamesa Carvilla v letu 1993 spodbudil, da je dejal: "Prej sem mislil, da če bi obstajala reinkarnacija, bi se rad vrnil kot predsednik, papež ali 400 igralec bejzbola. Zdaj pa bi se rad vrnil kot trg obveznic. Lahko prestrašiš vsakogar."

Ti obvezniški stražarji so udarili tudi na Švedskem v 90. letih. Takrat je vlada vodila velik proračunski primanjkljaj in gospodarstvo je komaj raslo. Bjorn Wolrath, vlagatelj pri švedski zavarovalnici Skandia Group, je julija 1994 obljubil, da ne bo kupil "niti ene švedske obveznice", razen če vlada ne zmanjša primanjkljaja. Ko so obvezniški vlagatelji začeli prodajati svoje naložbe, je vlada morala zmanjšati izdatke.

V naslednjih desetletjih so bili vigilantes večinoma neaktivni. Tudi po finančni krizi leta 2008, ko je ameriški javni dolg narasel zaradi spodbudnih ukrepov in zmanjšanih davčnih prihodkov, so imeli zasebni obvezniški vlagatelji le malo vpliva na politiko. The Federal Reserve (Fed) so to preprečile z nakupi tisoč milijard dolarjev vrednih ameriških obveznic, kar je obrestne mere obdržalo blizu ničle. Ti ukrepi, skupaj z obvladano inflacijo, ki je bila posledica šibke gospodarske rasti, so pritisnili donose na zgodovinsko nizke ravni. Vsaka prodaja s strani stražnikov je bila zasenčena z neomejeno močjo Fed-a. Vigilantes so bili ovirani.

Kako je pandemija Covid-19 spremenila trg obveznic?

Vlagatelji v obveznice so se končno vrnili po pandemiji Covid-19. Ogromni spodbujevalni ukrepi, ki so jih sprožile vlade po svetu, so povzročili inflacijo in povečali javni dolg do nikoli videnih ravni v ZDA in drugod po svetu. Kot odgovor so centralne banke agresivno zvišale obrestne mere, kar je leta 2022 pripeljalo do rekordne 17-odstotne izgube donosov na državne obveznice po vsem svetu.

Tisto leto so vigilantes bili pomembna žrtev. Zaskrbljeni zaradi načrta britanske vlade za največje davčne olajšave po letu 1972, so vlagatelji hitro in besno prodajali britanske obveznice. Ta tržni zlom je prisilil premierko Liz Truss, da je odstopila, le 44 dni po začetku njenega mandata.

Leta 2024 je globalni javni dolg prvič presegel 100 tisoč milijard dolarjev, več vlad pa občuti pritisk obvezniških stražnikov. "Velika Britanija je kot kanarček v rudniku," je povedal Mark Dowding, CIO enote BlueBay Fixed Income pri RBC Global Asset Management. "Kar trg obveznic želi videti predvsem, je, da država živi znotraj svojih sredstev."

Dolžniška kriza v ZDA?

Trumpov kandidatski partner, zdajšnji podpredsednik JD Vance, je še v času predvolilnega boja povedal, da ga skrbi možnost t.im spirala smrti na obvezniškem trgu (bond-market death spiral) med drugim Trumpovim mandatom. To je bila aluzija na scenarij, v katerem višji dolg povečuje stroške zadolževanja, kar upočasni gospodarstvo in oteži odplačevanje dolga s strani vlade, kar vodi v gospodarsko krizo.

Tudi po tem, ko je Trump pritisnil na zavoro, je finančne trge še naprej skrbela možnosti nastanka spirale smrti. Po kratki oživitvi so zahtevani donosi na ameriške obveznice upadli skupaj z dolarjem, kar je nenavaden znak, ki je odražal, kako so Trumpove nepredvidljive carine zmanjšale zaupanje vlagateljev v ameriške naložbe.

Bloomberg

 

Sedaj bi Trumpovi ekonomski načrti, vključno z davčnimi olajšavami, lahko povzročili še večje primanjkljaje ter potencialno pospešeno inflacijo. Kriza, v kateri ameriška vlada ne bi mogla več financirati svojega dolga, je "verjetna" v prihodnjih letih, "če proračunski primanjkljaj ne bo zmanjšan," je povedal Ray Dalio, milijarder in ustanovitelj hedge sklada Bridgewater Associates.

Ameriški dolg že dosega velikost gospodarstva, kar je dvakrat več, kot je bilo v času Clintona. V letu 2024 je ameriški primanjkljaj znašal 6,4 odstotka bruto domačega proizvoda države, raven, ki je običajno vidna le med recesijami. Samo obresti na dolg v višini 28 tisoč milijard dolarjev so bile večje od tistega, kar ZDA porabijo za nacionalno obrambo.

Kako zaskrbljeni so vlagatelji v obveznice glede Trumpovega programa?

Ni natančnega načina, kako izmeriti stopnjo zaskrbljenosti, ki jo čutijo imetniki obveznic. Vendar pa se lahko uporabi tako imenovani termin premija kot približek (premium as a proxy) kot posreden kazalnik. Ta meri dodatni donos, ki ga vlagatelji zahtevajo za držanje dolgoročnih obveznic namesto kratkoročnega dolga. Ko se ta premija poveča, pomeni, da vlagatelji postajajo bolj zaskrbljeni glede dolgoročne vzdržnosti ameriške davčne politike in zahtevajo večjo kompenzacijo.

Model, ki ga je razvila newyorški Fed, kaže, da je premija za 10-letne ameriške obveznice aprila narasla na približno 0,7 odstotka, kar je raven, ki je bila nazadnje vidna leta 2014.

Minister za finance Scott Bessent, nekdanji vlagatelj v hedge sklade, je poskušal pomiriti te obvezniške stražarje. Povedal je, da bi Trumpa spodbujal, naj zmanjša primanjkljaj na tri odstotke BDP-ja do konca svojega mandata. Prav tako je dejal, da je rešitev za zmanjšanje dolga zmanjšanje vladnih izdatkov, povečanje energetske oskrbe za znižanje inflacije ter uvedba davčnih olajšav in deregulacije za spodbujanje rasti. Vendar so vlagatelji skeptični glede tega, v kolikšni meri so lahko doseženi ti ukrepi zmanjšanja izdatkov in primanjkljajev.

Bessent "v bistvu priznava, da trg obveznic šteje, in to je zelo podobno temu, kar se je zgodilo Billu Clintonu," je dejal Yardeni.

"Dobra novica je, da je primanjkljaj politična težava," je dodal. "Lahko ga rešimo. Potreben je le politična odločnost. Včasih je treba prestrašiti politike, obvezniški vigilantes pa so v položaju, da to storijo."

Prevedla Miljana Ivanović- Bloomberg Adria.