Eden je znan kot orakelj iz Omahe, drugi kot superman. Warren Buffett in Li Ka-shing sta najbolj cenjena vlagatelja na Zahodu in Vzhodu. Ali to, da zdaj oba, ki sta stara nad 90 let, kopičita denar, napoveduje veliko finančno krizo?
Kup denarja Buffettove družbe Berkshire Hathaway je že predmet številnih tržnih špekulacij. Konglomerat bo v leto 2025 vstopil s 334 milijardami dolarjev ali rekordnimi 29 odstotki vseh sredstev.
Nedavni korporacijski ukrepi družbe CK Hutchison Holdings bodo le še povečali ugibanja. Konglomerat s sedežem v Hongkongu od leta 2020 vztrajno zmanjšuje zadolženost. Po prodaji svojih evropskih stolpov družbi Cellnex Telecom za 10 milijard evrov istega leta je zadržal gotovino in bo morda brez dolga, ko se bo zaključila sporna prodaja večine njegovih pristanišč konzorciju pod vodstvom družbe BlackRock v vrednosti 19 milijard dolarjev. Družba CK ob objavi poslovnih rezultatov prejšnji teden ni napovedala posebnih dividend.
Oba imata dolgo zgodovino izplačil ob pravem času. Kot je zapisal Bloombergov Nir Kaissar, se je denarna alokacija družbe Berkshire v preteklih letih precej spreminjala: povečala se je, ko so bile ameriške delnice drage, medtem ko se je razpršila, ko so se trgi krčili. Njene naložbe v družbo Bank of America, ki segajo v čas globalne finančne krize, so prinesle več kot 30 milijard dolarjev dobička.
Tudi Lijev občutek za to, kdaj prodati, je čudovit. Leta 1999 je za približno 15 milijard dolarjev prodal kontrolni delež v britanskem operaterju mobilne telefonije Orange, kar je bilo na vrhuncu dot-com mehurčka. Konec leta 2017 je poslovnež prodal nebotičnik v osrednjem poslovnem okrožju Hongkonga za rekordnih 5,2 milijarde dolarjev. Nekaj več kot leto dni pozneje je sektor pisarniških nepremičnin v mestu dosegel vrhunec. Od takrat je stolpnica doživela velik pretres; celinski kitajski nepremičninski razvijalci, ki so prevzeli nekaj nadstropij, misleč, da lahko prelisičijo supermana, so pristali v stiski in so morali izvesti prodajo.
Gotovo je, da kopičenje gotovine ne pomeni nujno, da je zlom tik pred vrati. Glede na njuna velikanska imetja orakelj in superman nikoli ne moreta izstopiti na vrhu trga, tudi če bi lahko napovedala prihodnost. Namesto tega se morata razbremeniti, ko so kupci še vedno na voljo.
Andrew Harrer/Bloomberg
Zanimiv je na primer pristaniški posel s podjetjem Hutchison, ki je bil zelo spolitiziran. Le dve panamski pristanišči sta bili na geopolitičnem prepihu, zakaj torej CK prodaja vse svoje dejavnosti zunaj Hongkonga in celinske Kitajske? Poleg tega je Peking pokazal nezadovoljstvo, saj naj bi svojim podjetjem v državni lasti celo naročil, naj prekinejo poslovno sodelovanje z družino Li. Kljub temu 96-letnik, ki ni več vključen v vsakodnevno poslovanje, vendar je sodeloval pri pogajanjih, trmasto nadaljuje s tem poslom. Ali zato, ker pričakuje, da bodo pristanišča po vsem svetu zdaj, ko je Donald Trump spet v Beli hiši, doživela strukturni upad?
Za zdaj pristaniške dejavnosti beležijo velike dobičke. Dobiček pred obrestmi in davki je lani poskočil za 24 odstotkov. Poleg tega bi lahko ta dejavnost z večjo avtomatizacijo dosegla višje marže. Glede na Lijevo preteklost ni nerazumno sumiti, da prodaja, ko so finančni rezultati še vedno lepi.
Denarna zaloga družbe Berkshire je na neki način bolj prijazna in lažje razumljiva. 94-letni Buffett je pojasnil, da bo večina denarja podjetja vložena v ameriške delnice, vsi pa vemo, da je ameriški delniški trg drag, zlasti ko gre za priljubljeno merilo vrednotenja legendarnega vlagatelja, razmerje med vrednostjo delniškega trga in velikostjo ameriškega gospodarstva.
V primerjavi s tem je Lijeva odločenost, da proda CK-jev pristaniški oddelek v času, ko ekonomisti še vedno razpravljajo o tem, ali je svetovne trgovine konec ali se le na novo oblikuje, zaskrbljujoča. Kaj torej vidi? Za vlagatelje je čas za previdnost.
.webp){kind=icon}
