Borzni pregled: Evropske borze v luči mirovnih pogajanj, vrnitev evra in izvrsten DAX

Borzno dogajanje tega tedna lahko povzamemo z eno besedo: geopolitika. Novica, da namerava Washington začeti pogovore za končanje vojne v Ukrajini, je namreč zasenčila sredine podatke o ameriški inflaciji in vnovično Trumpovo rožljanje s carinami.

Ameriški predsednik Donald Trump je pred novinarji v Beli hiši v sredo zvečer dejal, da sta ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v ločenih telefonskih pogovorih izrazila željo po miru ter da je svojim uradnikom naročil, naj začnejo pogovore o končanju vojne.

Na novico o morebitnih mirovnih pogajanjih so se pozitivno odzvale predvsem borze stare celine; panevropski indeks Stoxx 600 je v četrtkovem trgovanju denimo pridobil 0,5 odstotka in dosegel rekordno vrednost. Vrednost je pridobila tudi skupna valuta evro.

"Konec konflikta bi lahko odpravil stroške, povezane z vojno, zlasti na področju energetike, zmanjšal negotovost ter povečal poslovno zaupanje in naložbe, kar je odločilno za največja evropska gospodarstva," je za Bloomberg povedala Susana Cruz, strateginja pri Panmure Liberum.

Zanimivo je tudi, da so ameriški vlagatelji z navdušenjem sprejeli četrtkov izvršni ukaz Trumpa, s katerim ZDA uvajajo recipročne carine. Na novi ukaz so se ameriški trgi odzvali z rastjo, saj so prepričani, da bodo nove carine začele veljati šele čez čas.

Ob podpisu dekreta je Trump dejal, da bodo ZDA trgovinske politike drugih držav obravnavale kot nepoštene trgovinske prakse, na kar bo najmočnejše gospodarstvo sveta odgovorilo s carinami. Te pa naj bi začele veljati šele čez nekaj tednov ali mesecev, je povedal predsednik.

Bloomberg

 

Vlagatelji namreč menijo, da odložena uvedba carin pomeni, da se bo predsedniška administracija s posameznimi državami pogajala o višini ali uvedbi kazenskih carin. Upanje na takšen razplet poraja primer Mehike in Kanade, ki sta si izpogajali enomesečni zamik uvedbe 25-odstotnih carin.

"Dejstvo, da gre pri Trumpu za postopen pristop, pri katerem obstaja možnost, da številne carine ne bodo uvedene, krepi pozitivno razpoloženje na trgu," je za Bloomberg dejal Kyle Rodda, višji tržni analitik pri portalu Capital.com.

Z izjemo industrijskega indeksa Dow Jones so vsi večji borzni indeksi minuli teden zabeležili rast. Najbolje se je godilo nemškemu indeksu DAX (vrednost se je povišala za 3,2 odstotka), ki letos dosega zavidljivo 12,3-odstotno rast.

Bloomberg Adria

 

Kaj je v ozadju izjemne rasti nemškega indeksa DAX?

Nemško gospodarstvo že šest zaporednih četrtletij beleži rahel upad bruto domačega proizvoda. Vendar gospodarska stagnacija največjega gospodarstva stare celine ni ugnala nemškega borznega indeksa DAX, ki je na zgodovinsko visokih ravneh, pri čemer sta zeleni prehod in obrambna industrija glavna pospeška donosov.

"Nemčija je na gospodarski in politični prelomnici. Gospodarstvu že več mesecev ni postlano z rožicami, predvsem zaradi avtomobilskega sektorja in slabih rezultatov težke industrije," je povedal analitik Bloomberga Adria Mihael Blažeković in dodal: "Avtomobilski sektor je na področju električnih vozil močno prizadela kitajska konkurenca in se je prisiljen lotiti obsežnega zniževanja stroškov, medtem ko se kemična in farmacevtska industrija srečujeta s težavami zaradi verjetnih ameriških carin."

Kar zadeva indeks DAX, se prej omenjene težave po besedah analitika Blažekovića na borzi sploh ni čutilo. "Družba Siemens Energy, ki jo poganja motor močne evropske zelene agende, dosega rekorde, medtem ko je vojaška industrija pod vodstvom družbe Rheinmetall dodatno okrepila indeks."

"Z vidika vrednotenja se je nemškemu delniškemu trgu uspelo 'odklopiti' od realnega položaja gospodarstva in se še vedno zdi podcenjen," pove Blažeković. "Čeprav v primerjavi s panevropskim indeksom Stoxx 600 vidimo, da se je razlika razmerij med ceno in dobičkom (P/E) obrnila v korist indeksa Stoxx 600, kar pomeni, da je zdaj tudi vrednotenje Stoxx 600 videti solidno."

Bloomberg

 

Komentar: Zakaj rastejo delnice Siemensa?

Analitiki Bloomberga Adria so v petek pripravili analizo družbe Siemens, ki je v prvem četrtletju poslovnega leta 2025 zabeležila rekordne rezultate in presegla pričakovanja vlagateljev. Prihodki so namreč narasli za tri odstotke v vseh poslovnih segmentih, z izjemo mobilnosti.

Odzivi kapitalskih trgov so bili povsem pozitivni – po objavi rezultatov je delnica v enem dnevu pridobila 6,2 odstotka. V zadnjem mesecu se je delnica podražila za 16,5 odstotka in trenutno kotira pri 225 evrih za delnico. Vlagatelji so se ugodno odzvali na izboljšan priliv naročil in močan denarni položaj.

Kaj dviguje delnico nemške družbe?

Napoved mirovnih pogajanj krepi evro

Skupna valuta evroobmočja je v odzivu na novice o morebitnih pogajanjih o koncu vojne na vzhodnem krilu stare celine narasla na enotedenski vrh v primerjavi z ameriškim dolarjem. Novice o krepljenju evra bodo pozitivne za valuto, ki vse od Trumpove vrnitve doživlja največjo nihajnost po letu 2022, ko se je vrednost evra izenačila z vrednostjo ameriškega dolarja.

Bart Wakabayashi, direktor tokijske podružnice podjetja State Street, je za Reuters povedal, da je v središču rasti evra verjetno dejavnik olajšanja za Evropo zaradi negativnega vpliva rusko-ukrajinske vojne. "Vojna je na njihovem pragu, zato bi novica o približevanju mirovnemu sporazumu vsekakor bila pozitivna za Evropo."

Oglasil se je tudi šef Bundesbank Joachim Nagel, ki je opozoril, da Evropska centralna banka ne sme hiteti z nadaljnjim zniževanjem obrestnih mer, zlasti ker se stroški izposojanja približujejo ravni, ki niti ne omejuje niti ne spodbuja gospodarstva.

"Bolj ko se približujemo nevtralni obrestni meri, bolj primeren je postopen pristop," je v sredo dejal šef nemške centralne banke. Po izračunih zaposlenih v Bundesbank naj bi bila nevtralna obrestna mera pri 1,8 do 2,5 odstotka – tik pod depozitno obrestno mero, ki zdaj znaša 2,75 odstotka, njegove komentarje povzema Bloomberg.

Povečan pritisk na Fed

Inflacija v ZDA se je na začetku leta povišala, kar še dodatno zmanjšuje možnosti za Fedovo večkratno znižanje obrestnih mer v tem letu. Mesečna inflacija se je januarja zvišala najbolj po avgustu 2023, k čemur so prispevali številni gospodinjski stroški, kot so za živila in gorivo, ter stanovanjski stroški.

Konsenz trga glede Feda trenutno priča, da se letos pričakuje le eno znižanje obrestnih mer za četrtino točke. Pred poročilom o indeksu cen življenjskih potrebščin so se trgi nagibali k dvema rezoma.

Predsednik Feda Jerome Powell je medtem povedal, da zadnji podatki o inflaciji kažejo, da je centralna banka sicer dosegla precejšen napredek pri obvladovanju inflacije, vendar jo čaka še veliko dela, poroča Bloomberg.

Nove carine zlato potisnile na novi rekord

Nov rekord je unovčila tudi cena zlata, ki se je v času pisanja članka gibala pri 2937 dolarjih za 31,1-gramsko unčo. Cene zlata postajajo bolj nestanovitne, kar je posledica Trumpovih carin na uvoz jekla in aluminija v ZDA.

Anindito Mukherjee/Bloomberg

 

Banke napovedujejo, da bo zlato doseglo tri tisoč dolarjev za unčo. V Citigroup so sporočili, da pričakujejo, da bo zlato raven treh tisoč dolarjev doseglo v treh mesecih. Napetosti v globalni trgovini in trenja v geopolitiki večajo povpraševanje po zlatu. V JP Morganu ocenjujejo, da bo cena zlata ob koncu leta dosegla 3.150 dolarjev za 31,1-gramsko unčo.

"Dokler ne bomo videli jasnih politik ZDA, tako trgovinskih kot gospodarskih, bo to ustvarilo okolje za povečano nestanovitnost zlata," je dejal Joseph Cavatoni, tržni strateg za Severno Ameriko pri Svetovnem svetu za zlato (WCG). "Čeprav lahko cena zlata zraste do tri tisoč dolarjev, pričakujemo nenehne premike, ki bi ceno vrnili nazaj." Povpraševanje po zlatu narašča, kažejo podatki WCG.

Poslovanje Coinbase, bitcoin v slovenskih pokojninskih načrtih

Družba Coinbase je v četrtek objavila poslovne rezultate. Prihodki so se več kot podvojili, dobiček pa se je povečal bolj, kot je bilo napovedano v zadnjem četrtletju, navaja Bloomberg. Prihodki so v zadnjem četrtletju poskočili na 2,27 milijarde dolarjev, kar je precej nad pričakovanji analitikov, čisti dobiček pa je narasel na 1,29 milijarde dolarjev oziroma 4,68 dolarja na delnico, kar je prav tako nad ocenami.

Družba Coinbase je v četrtek v pismu delničarjem navedla, da je industrija po predsedniški zmagi kriptovalutam naklonjenega Trumpa na "pragu novega obdobja za kriptovalute", in obljubila, da se bo osredotočila na spodbujanje rasti prihodkov in uporabnosti.

Največja in najstarejša kriptovaluta bitcoin se je v petek dopoldne gibala malenkost nad 97 tisoč dolarjev za žeton.

BlackRock, največji upravljavec premoženja na svetu, se po uspehu svojega ameriškega bitcoinovskega sklada, ki kotira na borzi (ETF), pripravlja na uvrstitev bitcoinovskega sklada (ETP Exchange-Traded Product) v Evropi.

Bloomberg

 

Preverili smo, ali bi slovenske institucionalne vlagatelje zanimalo vlaganje v tovrstni sklad, ko se bo ta uvrstil v trgovanje na borzi – če se bo napoved uresničila. "Pri digitalnih valutah je glavni izziv varnost sredstev, saj ta za zdaj institucionalno ni urejena enako, kot je za druge naložbene možnosti," so sporočili iz Modre zavarovalnice.

Vrtoglave milijarde v UI: V katere delnice se splača vlagati?

Tehnološki velikani, kot so Meta, Microsoft, Amazon in matična družba Google Alphabet, napovedujejo, da bodo v letu 2025 za razvoj umetne inteligence (UI) namenili 325 milijard dolarjev, so številke sešteli na Yahoo Finance. To je 46-odstotno povečanje glede na približno 223 milijard dolarjev, ki so jih podjetja porabila lani.

Vlagatelji se zdaj sprašujejo, ali se splača staviti na delnice teh podjetij, ki z milijardnimi vložki stavijo na UI.

Kljub izzivom, ki jih prinaša umetna inteligenca, so analitiki večinoma bikovsko razpoloženi do delnic tehnoloških velikanov. Hiter pregled priporočil analitikov na terminalu Bloomberg pokaže, da je prek 90 odstotkov analitikov naklonjenih nakupu delnic Microsofta in Amazona, blizu 90 odstotkov je naklonjenih nakupu delnic Mete in Nvidie, 78 odstotkov Alphabetu in 60 odstotkov Applu. 

Priporočilo: kupi.

Pregled dogajanja na regionalnih borzah

V zelenih številkah niso končali le veliki globalni borzni indeksi, temveč tudi regionalni. Največjo rast je v minulem tednu zabeležil severnomakedonski indeks MBI (3,6 odstotka), medtem ko je slovenski SBITOP narasel za 1,2 odstotka. Letošnja regionalna borzna prvaka sta slovenski SBITOP (letna rast v višini 18,4 odstotka) in hrvaški CRO10 (letna rast v višini 8,8 odstotka).

Bloomberg Adria

 

Kaj bomo spremljati ta teden?

Ponedeljek, 17. februar

• Na Japonskem bodo poročali o BDP v zadnjem četrtletju 2024.
• Eurostat bo objavil podatke o zunanjetrgovinski bilanci.
• Borze v ZDA bodo zaradi praznika zaprte.
• Nemški inštitut Zew bo objavil gospodarsko razpoloženje.
• Surs bo objavil podatke o plačah zaposlenih pri pravnih osebah.

Torek, 18. februar

• V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o inflaciji.
• Surs bo objavil podatke o delovno aktivnem prebivalstvu.

Sreda, 19. februar

• O poslovnih rezultatih bo poročala banka HSBC.
• Surs bo objavil indekse cen proizvajalcev v gradbeništvu.

Četrtek, 20. februar

• O poslovnih rezultatih bodo poročale družbe Walmart, Airbus in Alibaba.
• V ZDA bodo objavili podatke o zahtevkih za brezposelnost.
• Surs bo objavil mnenje potrošnikov in statistiko gradbenih dovoljenj.
• V Sloveniji bosta poslovne rezultate objavila NLB in Luka Koper.
• Zunanji ministri skupine G20 se bodo sestali v Južni Afriki.

Petek, 21. februar

• V evroobmočju, Združenem kraljestvu in ZDA bodo objavili podatke o proizvodnem PMI.