Objavljen predlog zakona o individualnih naložbenih računih: to so novosti

Konec novembra smo napovedali prihod individualnih naložbenih računov (INR). Ministrstvo za finance je zdaj pripravilo predlog zakona in ga poslalo v javno obravnavo (pripombe sprejemajo do 10. januarja 2025).

"Namenjen je spodbujanju dolgoročnega varčevanja prebivalstva v finančnih instrumentih, razširitvi možnosti za razpršitev prihrankov prebivalstva, razvoju slovenskega trga kapitala in razširitvi virov financiranja gospodarstva," so pojasnili z ministrstva za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič. Z računom se posamezniku omogoči novo naložbeno priložnost za dolgoročnejše varčevanje z razpršitvijo naložb v zakonsko opredeljen nabor finančnih instrumentov na organiziranem trgu kapitala, "pri čemer težimo k enostavnosti uporabe takšnega računa in čim manj administrativnim obremenitvam".

S sredstvi na računu bo fizična oseba (davčni rezident Slovenije, velja tudi, samostojni podjetnik takšnega računa ne more odpreti) lahko kupovala delnice, obveznice, zakladne menice, enote kolektivnega naložbenega podjema za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), enote premoženja ali delnice investicijskega sklada, s katerim se trguje na mestu trgovanja (ETF), "pri čemer morajo biti finančni instrumenti sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu EU, EGP ali OECD ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja državi članici EU, EGP ali OECD". Pridobivali se bodo lahko tudi dolžniški vrednostni papirji, ki jih izda Republika Slovenija, in niso sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu ali drugem večstranskem sistemu trgovanja.

Velja omejitev, da lahko vsaka oseba odpre INR samo enkrat (možno bo mirovanje, kar pomeni, da se ga bo lahko reaktiviralo). Register računov bo vodila Finančna uprava RS (Furs), medtem ko bo nadzor nad ponudniki, to so tisti z dovoljenjem za opravljanje poslov s finančnimi instrumenti, vršila Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Koliko se lahko vplača v INR?

Kot smo napovedali, z individualnim naložbenim računom prihajajo določene omejitve. V prvem koledarskem letu po odprtju računa znaša najvišje dovoljeno vplačilo 20.000 evrov, v vsakem naslednjem koledarskem letu pa bo vplačilo omejeno na pet tisoč evrov. Prvi prenos računajo, da bo večji, saj bo šlo denimo iz bančnih depozitov, nato pa predvidevajo, da bi lahko posameznik mesečno varčeval z vplačili po 400 evrov, s čimer pridemo do meje pet tisočakov letno.

Skupna vsota vseh vplačil v celotnem obdobju trajanja individualnega naložbenega računa ne sme preseči 150.000 evrov (vrednost sredstev je seveda lahko večja in ni navzgor omejena). To je 50.000 evrov več kot je bilo sprva rečeno novembra, torej še pred javno objavo predloga zakona. Takrat je državna sekretarka z ministrstva za finance Nikolina Prah mejo sto tisoč evrov pojasnila, da so pri tej vrednosti tudi pri obveznicah razmejili male in velike vlagatelje, poznavalci pa so že takrat predlagali, da bi bila ta meja postavljena višje, nekateri so predlagali tudi 200.000 evrov.

Minimalna alokacija: pol sredstev ostane doma

Če so novembra sprva le razmišljali o omejitvi, da bi vlagatelji morali določen delež naložb preliti v slovenski kapitalski trg, kar so za dobro idejo označili tudi udeleženci na okrogli mizi, so to na koncu tudi zapisali v zakon.

O takoimenovani minimalni alokaciji so zapisali: "Z namenom oživitve slovenskega trga kapitala se predlaga določba o t.i. minimalni alokaciji. V vsakem koledarskem letu trajanja INR je treba vsaj 50 odstotkov sredstev naložiti v finančne instrumente, ki so jih izdale ali sklenile družbe, ki so rezidenti Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ali ki so rezidenti drugih držav članic Evropske unije ali držav pristopnic k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru, pod pogojem, da imajo te družbe stalno poslovno enoto v Republiki Sloveniji."

Davčni vidik

V predlogu je zapisana tudi ugodnejša davčna obravnava dohodkov, doseženih prek naložb na tovrstnih računih. Pomembno je, da je obdavčitev odložena do časa izplačila donosa na transakcijski račun.

Davek na takšen dobiček bo obdavčen z dohodnino po stopnji 15 odstotkov in bo dokončen. Velja pa še ena posebnost: prvo izplačilo z računa po 15 letih od odprtja računa, če v obdobju pred tem ni bilo izplačil, ne bo obdavčeno. Čeprav so novembra ob predstavitvi glede oprostitve imeli nekaj pomislekov, je v javno objavljenem predlogu obstala.

"Dohodnino bo izračunal ponudnik računa kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Odložitev obdavčitve z dohodnino do izplačila donosa z računa in plačilo dohodnine z davčnim odtegljajem kot dokončnim davkom predstavlja za imetnika računa bistveno administrativno razbremenitev," so pojasnili.

Kako so to naredili Hrvati, Italijani in Madžari

Za primerjavo še pogled čez mejo. Hrvati so sistem poenostavili in sicer tako, da so namesto posebnega varčevalnega računa uvedli splošno davčno oprostitev za kapitalske dobičke po dveh letih imetništva finančnega instrumenta. 

Madžari nagrajujejo daljše varčevanje: po treh letih imetništva se davčna stopnja zniža na deset odstotkov, po petih letih pa nastopi popolna davčna oprostitev.

Italijani v sklopu individualnega varčevalnega načrta lahko vplačajo do 200.000 in največ 40.000 evrov letno. "Pomembna značilnost italijanskega sistema je zahteva, da mora biti najmanj 70 odstotkov sredstev naloženih v finančne instrumente italijanskih podjetij, od tega vsaj 25 odstotkov v podjetja, ki niso vključena v glavni borzni indeks. Tako sistem aktivno spodbuja financiranje manjših in srednjih podjetij. Po petih letih imetništva so vsi dobički iz naslova PIR računa popolnoma oproščeni davka," pojasnjujejo z ministrstva.

Kaj pa stroški?

Novembra državna sekretarka Prah ni bila konkretna, je pa izpostavila dobro prakso ob izdaji ljudske obveznice (v začetku novega leta se obeta nova izdaja, smo napovedali), ko so se za vlagatelje določeni stroški znižali.

Skrajni datum sprejema zakona je prvo trimesečje 2026, kar je v skladu z novembrskimi napovedmi Prah, ki je dejala, da bi lahko individualne naložbene račune dobili najprej konec leta 2025, lahko pa tudi šele v 2026.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar