Naftni trgi z mlačnim odzivom na bližnjevzhodno vojno; kripto s popravkom

S sobote na nedeljo je Iran sprožil obsežen zračni napad na Izrael in tako zabeležil prvi neposredni napad na židovsko državo nasploh. Strokovnjak za mednarodne odnose Primož Šterbenc je v včerajšnjih Odmevih na RTV Slovenija dejal, da bi to utegnilo imeti negativne posledice za cene nafte na mednarodnih trgih.

Ti so se hitro otresli vsakršnih dvomov in strahu pred nadaljnjo eskalacijo iranskega napada na Izrael brez primere, saj so se cene nafte znižale na račun ugibanj, da bo konflikt ostal omejen. Nafta Brent se je najprej podražila za 0,7 odstotka na 91,05 dolarja za sod, nato pa se je znižala na 90 dolarjev, navaja Bloomberg.

Bodo ZDA omejile izraelski odziv?

Analitiki menijo, da bo tako kot doslej v konfliktu v Gazi, odločilna vloga ZDA, ki so glavni izraelski zaveznik. "Če bo izraelska vlada upoštevala nasvet Bele hiše in se bo odpovedala povračilnim ukrepom, bi se vojne napetosti utegnile zmanjšati," so v svojem poročilu zapisali analitiki družbe RBC Capital Markets LLC, med njimi Helima Croft. Čeprav je bil iranski odgovor "veliko bolj obsežen kot prejšnji povračilni ukrepi, je bil še vedno vnaprej napovedan," so dejali.

 

 

Teheran je namreč že pred dnevi posvaril, da bi ostro odgovoril na napad izraelskih letalskih sil na iranski konzulat v Siriji. Cene nafte so zato na trgih že predhodno naraščale, tako da se je nafta Brent prejšnji teden približala šestmesečnemu vrhu.

Nafta je bila letos ena od surovin, ki beležijo robustno rast. OPEC+ namreč strogo omejuje ponudbo, da bi zmanjšal zaloge in podprl cene. Zadnji napad povečuje napetosti v regiji, ki proizvede približno tretjino svetovne nafte, in predstavlja zadnji preobrat v spopadu, ki je sledil napadu Hamasa, ki ga podpira Teheran, na Izrael oktobra lani.

Iran je pri Združenih narodih sicer dejal, da se vprašanje povračilnih ukrepov "lahko šteje za zaključeno", kar naj bi nakazovalo na zmanjšuje nevarnost širšega konflikta. Izraelski obrambni minister Yoav Gallant je po drugi strani dejal, da soočenje z Iranom "še ni končano".

"Razmere so spremenljive in če bo Izrael sporočil, da se ne bo maščeval, bodo napetosti na trgu popustile," je za Bloomberg dejal Arne Lohmann Rasmussen, vodja raziskav pri podjetju A/S Global Risk Management.

Reazpoloženje v Aziji pesimistično

Tečaji na delniških trgih v azijsko-pacifiški regiji so danes prav tako nazadovali, saj so vlagatelji analizirali posledice in vpliv eskalacije.

Osrednji azijski indeksi Hang Seng v Hongkongu, japonski Nikkei 225 in južnokorejski Kospi so izgubljali vrednosti, medtem ko je kitajski indeks Shanghai Stock Exchange Composite porasel za preko odstotka vrednosti.

 

 

Cena zlata, kot zavetišča v času krize, se je zvišala in se giblje blizu rekordnih vrednosti; ta se giblje blizu 2.400 dolarjev za unčo. Zlato pogosto velja za varno naložbo v času negotovosti in se je pred tem vikendom močno podražilo.

Kripto trg po uvodnem padcu ustaljeno

Po začetnem padcu v soboto so se cene kriptovalut v nedeljo ponovno dvignile in največji kovanec bitcoin je ponovno presegel vrednost 66 tisoč dolarjev, ki jo danes presega. Kljub temu je njegova vrednost še naprej pod 71 tisoč dolarji, kolikor je ta dosegel v petek.

Bitcoin je ob novici o napadu v soboto zdrsnil za sedem odstotkov na nekaj več kot 61 tisoč dolarjev in se ustalil pri 64.771 dolarjih. Ethereum je porasel za 1,6 odstotka na 2.960 dolarjev, vendar je bil prav tako pod ravnjo 3.500 dolarjev, ki jo je dosegel v petek.

Odziv na kriptovalutnih trgih je bil toliko bolj izrazit zaradi tega, ker te služijo kot možno merilo razpoloženja na trgu, tradicionalni trgovalni instrumenti pa takrat niso bili na voljo za trgovanje. Spletna stran CoinMarketCap je navedla, da se je svetovni trg kriptovalut v soboto po napadu upadel za 9 odstotkov.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar