Obsežen sveženj monetarnih ukrepov, s katerimi je danes na kapitalskih in nepremičninskem trgu nepričakovano posegla kitajska centralna banka PBOC, se odražajo tudi na surovinskih trgih.
Cene nafte so se namreč danes zvišale, saj je Kitajska njena največja uvoznica. Na krepitev cenovnih pritiskov so vplivale tudi povečane napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer se razplamteva vojna med Izraelom in Libanonom oziroma šiistkim gibanjem Hezbolah. Na rast cen je dodatno vplivalo tudi vreme, saj se ameriškim črpališčem v Mehiškem zalivu približuje orkan.
Preberi še
Kaj se bo dogajalo s ceno nafte
Zmaga Kamale Harris na predsedniških volitvah v ZDA bi utegnila prinesti dražjo nafto.
29.08.2024
Primer Saudi Aramco: Nafta bolj dobičkonosna od spleta?
Ali se črpanje nafte izplača bolj kot visoka tehnologija?
07.08.2024
Bližnji vzhod: Zakaj negotovost iranskega odziva ne vznemirja trgov?
Bloomberg izračunal, da bi regijski konflikt svetovni BDP okrnil za tisoč milijard dolarjev.
06.08.2024
Novembrske terminske pogodbe na surovo nafto Brent danes povečale za 84 centov oziroma za 1,14 odstotka. Cena za sod se tako giblje pri 74,74 dolajrev, navaja Reuters. Terminske pogodbe na ameriško surovo nafto WTI za november pa so se danes zvišale za 92 centov oziroma 1,31 odstotka na 71,29 dolarjev.
Zaskrbljenost zaradi šibkega kitajskega gospodarstva in možnosti povečane dobave iz držav skupine OPEC+ predstavljajo glavnino pritiskov na ceno nafte, ki se je v tem četrtletju znižale za približno 13 odstotkov, navaja Bloomberg.
Bjarne Schieldrop, glavni analitik za surovine pri SEB AB, je za Bloomberg ocenil, da "načrtovano povečanje s strani OPEC+ visi nad trgom kot temen oblak."