V zakulisju prodaje ljudske obveznice: 'Mama želela kupiti obveznico, prodali so ji še sklade'

"Mamo sem samo poslal po ljudske obveznice in seveda so jo prepričali, da je dala tri četrtine denarja v obveznico in eno četrtino v njihov sklad. Mama ne razume točno, za kaj gre, ampak so jo pač z nekimi odstotki prepričali, da je njihov sklad boljši. Zdaj je izpostavljena tveganju," je zapisal bralec Bloomberg Adria, ki je želel ostati anonimen. Zanima ga, kaj lahko naredi in ali je bilo to v skladu s pravili? Na koga se lahko posamezniki obrnejo, če niso bili ustrezno obravnavani ali ustrezno profilirani kot mali vlagatelji, ki prvič vstopajo na kapitalski trg?

Koliko je takšnih primerov, pri katerih so vpisniki poleg obveznice ponujali še drugi produkte, nismo izvedeli. Ko smo poklicali več različnih akterjev s trga, smo dobili različne odzive. Nekateri so bili nad našim vprašanjem vidno presenečeni, drugim se to ni zdelo sporno, dokler je bila stranka ustrezno profilirana, tretji so menili, da "tu ni nobene zgodbe."

Preverili smo, kaj se je pravzaprav dogajalo v zakulisju prodaje ljudske obveznice. 

Ljudsko obveznico je vpisalo 9.427 državljanov, skupaj so nakazali 258 milijonov evrov. Torej osem milijonov evrov več od razpisanega zneska. Povprečna vrednost vpisanih obveznic je 27.410 evrov. 

Ker je bila ena od namer ministrstva za finance tudi spodbujanje finančnega opismenjevanja državljanov, je ministra za finance Klemna Boštjančiča še posebno navdušil podatek, da je bilo na novo odprtih 5.659 trgovalnih računov. ''Kaže, da so državljani prepoznali ponujeno alternativo drugim naložbam, dosegli pa so enega ključnih ciljev, spodbuditi zanimanje za kapitalski trg in odprtje trgovalnih računov.'' 

Je prodajna mreža imela navodila, da trži še druge produkte? 

Pri NLB na vprašanje, ali je imela njihova prodajna mreža navodila, da skupaj z ljudsko obveznico trži tudi bančno-naložbene produkte, niso neposredno odgovorili. Povedali so le: "Eden osnovnih ciljev izdaje obveznice za državljane je spodbujanje razvoja kapitalskega trga, zato so še posebno spodbudni podatki, da sta približno dve tretjini strank, ki so vpisale obveznice pri NLB, trgovalni račun odprli na novo in tako vstopili na slovenski kapitalski trg."  

Pri NKBM na naše vprašanje o glede prodaje drugih naložbenih produktov pri vpisovanju ljudskih obveznic včeraj niso želeli odgovoriti. 

Ljudske obveznice so vpisovali tudi pri borznoposredniški hiši Ilirika. Direktor Igor Štemberger je povedal, da so pri njih strogo ločili prodajo ljudskih obveznic in drugih vrednostnih papirjev ter investicijskih produktov. "Ne, ni govora. Treba je vedno znova skrbeti za interese stranke. Slabo bi bilo, da nam naročnik, v tem primeru ministrstvo za finance oziroma država, zaupal nalogo, potem pa bi mi skušali to dobro voljo preusmeriti v neke druge produkte, ki bi nam lahko po našem mnenju prinašali večje koristi," je povedal Štemberger.

"To je bil najbolj učinkovit način distribucije te prve obveznice za male vlagatelje," je včeraj v studiu Bloomberg Adria TV povedal Matej Divjak, prvi mož zakladništva.

'Produkt je bil res dober'

Posamezniki so po mnenju Štembergerja kupovali obveznice, "ker je bil produkt tokrat res dober, vključno z neobdavčitvijo obresti do enakega zneska kot pri depozitih". Obresti so v tem primeru neobdavčene do zneska 1.000 evrov. "Seveda se pristopa prav vsake stranke veselimo. Upam, da si bomo odnos strank zaslužili in da jim bomo z našo kakovostjo storitve tudi vrnili," je povedal Štemberger.

Direktor Ilirike je sam kupil za 100 tisoč evrov ljudskih obveznic, kar je zgornja meja za posameznika. "Kupil sem jo zaradi vsebine, in ne zaradi podpore državi. Produkt je res dober," pojasnjuje. 

V Sloveniji ni strogih pravil za prodajalce

Pred kakršno koli sodbo je treba pogledati vsak posamezni primer, je zadevo komentiral finančni svetovalec Samo Lubej iz podjetja Prosperita Family Office. "Če bi se ravnali po etiki in strokovnih merilih, je treba stranko natančno analizirati, ugotoviti premoženje, prihodke, obveznosti in določiti cilje ter na podlagi stanja in ciljev izbrati primeren produkt."

Ali se je takšna podrobna analiza lahko zgodila na bančnem okencu pri prodaji ljudske obveznice? "Iskreno dvomim. To bi se lahko zgodilo, če bi bil na drugi strani osebni bančnik, ki stranko dobro pozna, z njo dela že veliko let in o njej veliko ve."

"Marsikaj se ponudi, zgodi se marsikatera skrita provizija. To je posledica neurejenih pravil in postopkov pri trženju tovrstnih produktov v Sloveniji. V Avstriji, na primer, imajo državno licencirane finančne naložbene svetovalce, ki imajo tudi etični kodeks. Licenca svetovalca drži na uzdah, da njegov cilj ni provizija, ampak korist stranke," je povedal Samo Lubej.

Pri ATVP pozivajo k prijavi morebitnih kršitev

Pri Združenju bank Slovenije so odgovorili, da s takšnimi primeri niso seznanjeni in da jih zato ne morejo komentirati. Usmerili so nas na Banko Slovenije in Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Iz prve na vprašanja včeraj niso odgovorili, iz ATVP pa so nam sporočili, da niso zaznali nikakršnih kršitev, hkrati pa so sporočili, da lahko posamezniki, ki menijo, da niso bili ustrezno obravnavani, to prijavijo na elektronski naslov info@atvp.si.

Iz Banke Slovenije so naknadno odgovorili, da s tovrstnimi primeri niso seznanjeni, prav tako niso prejeli pritožb potrošnikov. Potrošniki lahko morebitno neustrezno obravnavo prijavijo preko povezave na spletni strani Banke Slovenije. "Presoja veljavnosti posla in pravice do odstopa pa je v pristojnosti sodišč," so še odgovorili iz Banke Slovenije.

Popusti veljajo zgolj pri držanju ljudske obveznice

Država se je sicer z vpisniki obveznic izpogajala za popuste pri stroških odpiranja in vzdrževanja trgovalnih računov. Vendar znižane cene pri nekaterih veljajo zgolj v primeru nakupa ljudskih obveznic. Za posameznike, ki so odprli trgovalni račun in poleg ljudske obveznice dodali še kakšen drug vrednostni papir, veljajo redne cene.

Kmalu bo možno trgovanje z obveznico

Obveznice bodo izdane 23. februarja, predvidoma 27. februarja pa bodo uvrščene v trgovanje na Ljubljanski borzi. 

"Naredili smo vse, kar je bilo v tistem trenutku možno, da zagotovimo učinkovito trgovanje z obveznicami Republike Slovenije na Ljubljanski borzi. Ustanovljena bila posebna platforma, ki je namenjena predvsem malim vlagateljem. Tam ni cilj dosegati velikih volumnov trgovanja. Cilj je doseči granularnost pri trgovanju, se pravi, da so mali vlagatelji, ki želijo prodati manjše število delnic – recimo 10,  kar pomeni nominalno 10 tisoč evrov vrednosti  – učinkoviti pri nekem sprejemljivem razmiku med nakupno in prodajno ceno," pojasnjuje Divjak. 

"Želim si, da bi vsak mali vlagatelj, ki bi želel to obveznico zaradi takšnih ali drugačnih razlogov prodati, to lahko naredil na stroškovno učinkovit način," je dodal. 

Dopolnjeno z odgovorom Banke Slovenije.