Je prodaja ljudskih obveznic uspeh ali nezaupnica vladi?

Minuli petek se je iztekel rok za vpis obveznic, namenjenih državljanom, v vrednosti 250 milijonov evrov. Pristojni minister za finance Klemen Boštjančič je na ponedeljkovi tiskovni konferenci izkupiček enega pomembnejših vladnih projektov na področju fiskalne politike označil za uspeh.

Država je v nakup dolga uspela prepričati 9.427 državljanov, ki so vpisali za 258,4 milijona evrov obveznic, kar objektivno gledano upravičuje pozitivno oceno ministra.

Ker je bila ena od namer ministrstva za finance tudi spodbujanje razvoja trga kapitala in finančno opismenjevanje državljanov, je ministra še posebej navdušil podatek, da je bilo na novo odprtih 5.659 trgovalnih računov. ''Kaže, da so državljani prepoznali ponujeno alternativo drugim naložbam, dosegli pa so enega ključnih ciljev, spodbuditi zanimanje za kapitalski trg in odprtje trgovalnih računov.''  

Ministrovo navdušenje je glede na uresničeni cilj razumljivo, a nas je zanimalo, kaj o končnem izkupičku menijo ekonomisti. Z 250 milijoni evrov je bila namreč letvica postavljena razmeroma nizko, sploh če upoštevamo primerljivo hrvaško izdajo ljudskih oziroma narodnih obveznic v višini 1,85 milijarde evrov. Kar 45 tisoč Hrvatov je kupilo za več kot 1,3 milijarde evrov narodnih obveznic, razliko do 1,85 milijarde so kupili institucionalni vlagatelji. 

Nadalje nas je zanimal tudi učinek opismenjevanja. Denimo pri banki NLB so nam pojasnili, da je bil delež strank, ki so obveznice vpisale fizično v poslovalnicah, več kot 70-odstoten. Pri tem se poraja vprašanje, mar ni šlo prej za opismenjevanje starejših kot pa privzgajane vrednot rokovanja z osebnimi financami za nove rodove? In še, ali gre razmeroma skromen odziv tolmačiti kot dvom o zamisli ministra Boštjančiča in posledično o vladi premierja Roberta Goloba, ki mu je zmanjkalo časa, da bi opravil nakup obveznic, h kateremu je njegova vlada pozivala državljane?

Izdaja obveznic očrnjena z afero

"Ne vem sicer, zakaj je bil odziv vlagateljev tako majhen," izkazano zanimanje ocenjuje ekonomist in nekdanji minister brez listnice Jože P. Damijan. Med možnimi razlogi našteva nizko "finančno pismenost, slabe izkušnje nekaterih dobro poučenih vlagateljev z obveznicami bank, relativno nizka obrestna mera glede na inflacijo in negotovost glede prihodnje inflacije".

Kar se tiče same ideje, pravi, jo "močno podpira". Pozdravlja namreč namero angažiranja "mrtvega denarja na depozitnih računih bank" za ključne razvojne projekte.

Ker je nakup dolga vprašanje zaupanja, med glavnimi razlogi navaja trenutno "zelo slabo politično klimo", ki je posledica afere s sodno stavbo in posledičnega "drastičnega padca zaupanja v delo vlade". Najbrž je bil zadnji dejavnik prevladujoč, pravi, saj je vpis obveznic "padel v napačen trenutek, povsem napačen".

Obujanje 'klinično mrtvega kapitala'

Njegov kolega in finančni minister dveh preteklih vlad Matej Lahovnik ocenjuje, da je bila izdaja "za začetek dobra" ter da je bolje, da se "država zadolžuje doma", ker tako "denar kroži doma". Kljub temu opozarja na klavrno razmerje v primerjavi z bančnimi vlogami, saj je po njegovem mnenju "treba upoštevati, da je 250 milijonov še vedno manj kot odstotek denarja, ki ga imajo Slovenci na bankah". Kot smo ugotavljali pred nedavnim, pri Banki Slovenije navajajo, da je bilo bančnih vlog za 26,2 milijarde evrov, če vključimo še prihranke na bankah v tujini, pa kar 29 milijard.  

Vlada bo morala zato na področju finančnega izobraževanja v smislu "večje spodbude razvoja do zdaj klinično mrtvega domačega trga kapitala" razmisliti še o kakšnih drugih ukrepih, meni Lahovnik.

Minister Boštjančič je v začetku tedna dejal, češ da odločitev o morebitni novi izdaji obveznic "še ni sprejeta". "Za zdaj ne bom nič napovedoval glede novih izdaj," je bil o nadaljnjih ukrepih skrivnosten minister.

Damijan pa z vidika ozaveščanja državljanov meni, da bi bila izdaja obveznic lahko podkrepljena z "določenim namenom". "Raje bi sicer videl, da se imenujejo stanovanjske, zelene ali infrastrukturne", s čimer bi po njegovem mnenju vzbudili več zanimanja ljudi za naložbe "v družbeno koristne projekte". Ljudje si namreč želijo sodelovati pri nečem velikem, pravi, ne zgolj prispevati k "polnjenju državne blagajne".

'Večja izdaja ne bi bila uspešna'

"Kaj bi se zgodilo, če bi ljudje vpisali na primer za milijardo obveznic," na naše vprašanje o tem, zakaj Slovenija ni sledila hrvaškemu primeru in izdala večjega paketa obveznic, odgovarja Janez Šušteršič, nekdanji minister za finance ter predavatelj ekonomije na Fakulteti za management v Kopru.

"Če sem prav razumel, bi to pomenilo, da bi vsak dobil samo četrtino vpisanega zneska, saj je bila izdaja omejena na 250 milijonov evrov," meni o teoretičnem scenariju izdaje paketa obveznic, ki bi bil primerljiv s Hrvaško. V tem primeru, pravi, bi bila to "katastrofa", saj ljudje ne bi dobili obljubljenega zneska, "imeli pa bi štirikrat višje stroške".

Predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Sašo Polanec meni, da je vlada z osmimi milijoni evrov preseženega vpisnega cilja le dosegla zastavljeno, zato o nezaupnici ne moremo govoriti. "Čeprav ni bilo velikega presežnega povpraševanja, je [država] zbrala želena sredstva," pojasnjuje. Vendar obenem priznava, da ta "nima veliko rezerve in da večja izdaja ne bi bila v celoti uspešna".

Podobno kot drugi tudi sam vidi pozitiven vpliv izdaje na konservativne varčevalce, ki so hranili prihranke v bankah in tako "izgubljali v primerjavi s tržnimi donosi". Dodaja še, da se s ponujanjem obveznic prebivalstvu popravlja razmerje v korist zadolževanja na domačem trgu, saj se je država doslej "v več kot 90 odstotkih zadolževala v tujini".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar