Beograjska borza kmalu z novim vodstvom – bo to obrnilo negativne trende?

Borze na Balkanu se že nekaj časa soočajo z neugodnimi razmerami, zlasti jih pesti nizka likvidnost. Nove uvrstitve podjetij oziroma njihovih vrednostnih papirjev na borzo so redkost, poleg tega pa med vlagatelji tudi ni pretiranega zanimanja. Damir Bećirović, ekonomski analitik in profesor na Mednarodni poslovni akademiji v Tuzli, je za Bloomberg Adria v zvezi s tem povedal, da bi bila ena od primernejših rešitev konsolidacija borznega sektorja. "Če bi želeli doseči pravo vlogo kapitalskega trga v celotni regiji, bi bilo treba ustvariti enoten kapitalski trg, ki bi bil precej privlačnejši za institucionalne vlagatelje zunaj regije," je povedal in dodal, da bi s tem rešili tudi zadrego ustvarili s kotacijami zasebnih regionalnih podjetij na kapitalskem trgu, s čimer bi se izboljšala tudi likvidnost trga.

Medtem ko ljubljanska in zagrebška borza v regiji Adria sodita med najbolj donosne, pa je z beograjsko drugače. Mihailo Janković, predsednik uprave srbske skupine MK Group, je bil do tamkajšnjih razmer zelo kritičen. "Beograjska borza je oživela pred 30 leti, vendar je premalo razvita in obseg trgovanja še vedno premajhen. Lanski promet je znašal 326 milijonov evrov in iz leta v leto upada. Še pred štirimi leti ga je bilo za skoraj 800 milijonov evrov," si je pridušal pred nedavnim.

Po poročanju sestrskega portala Bloomberg Adria v srbskem jeziku je promet na beograjski borzi samo v juniju upadel na 8,6 milijona evrov, kar je najmanj po marcu letos. Največ prometa je bilo sicer z državnimi obveznicami, pri čemer je bil promet nekaj nižji od petih milijonov. Indeks najlikvidnejših delnic beograjske borze Belex15 je junija nazadoval za 4,5 odstotka, medtem ko so bili v minulem mesecu iz beograjske borze za nameček izključeni še štirje dodatni vrednostni papirji.

Beograjska borza poletja ni začela prav nič poletno, saj je srbski delniški trg prav v juniju utrpel svoj največji tedenski padec; to je bila posledica drsenja tečaja delnic podjetja NIS, ki se je v tem obdobju znižal za 13,8 odstotkov in tako navzdol potegnil celoten Belex.

 

 

 

Siniša Krneta po osmih letih sestopa z direktorskega položaja

Danes pa so kolegi iz Srbije poročali, da bi lahko balkanski borzni bolnik po osmih letih dobil novega direktorja. Dosedanji šef borze Siniša Krneta je namreč v objavi na svojem LinkedIn profilu napovedal, da odhaja v pokoj.

"Po več kot 22 letih iskrene predanosti in osmih letih vodenja sem se odločil, da je čas, da se moja pot z Beograjsko borzo konča! Hvaležen sem kolegom z Beograjske borze za zaupanje, podporo, predanost, predanost in pogum," je med drugim včeraj pozno zvečer zapisal Krneta.

Čeprav v zapisu ni podrobneje navedel, kdo bi ga lahko nasledil na vodstvenem položaju, ali kdaj bi lahko prišlo do zamenjave, spletni portal Bloomberg Adria v srbskem jeziku navaja, da bo po izjavah vodstvo borze več podrobnosti znanih v prihodnjih dneh.

Klavrnim poslovnim rezultatom navkljub pa odhod Krneta ne gre razumeti kot nezaupnico, saj bi za kapitalsko plitek trg težko krivili izključno vodstvo. V njegovem mandatu se je namreč letni promet borze povečal z okoli 185 milijonov evrov (leta 2015) na okoli 326 milijonov evrov (leta 2022), še navaja srbski portal.

Objektivne razloge za neugodno stanje je za srbske strani pojasnil profesor Ekonomske fakultete Miroslav Todorović, češ da je Evropa na splošno 'bančnocentrična', kar pomeni, da se podjetja pri financiranju pretežno zanašajo na banke in ne na finančne trge.

Novica naknadno dopolnjena z garfom o prometu na beograjski borzi.

 

 

   

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar