S predzadnjega mesta v Evropi v razvoj trga kapitala: 'Glasba za ušesa'

Kapitalski trg je odraz gospodarske konkurenčnosti države in je pomemben za razvoj, so se na dogodku Dnevi kapitalskega trga strinjali govorci. To se naj bi v naslednjih letih spremenilo, saj je – kot zagotavlja finančni minister Klemen Boštjančič – ravno razvoj trga kapitala ena od prioritet vlade. "V letih 2025 in 2026 pričakujem zelo jasne rezultate strategije, ki smo jo sprejeli. K njeni implementaciji bomo aktivno pristopili že v prihodnjih tednih," je dejal minister.

Vlada je namreč sprejela novo strategijo razvoja kapitalskega trga do leta 2030, ki se je pripravljala od leta 2020 pod vodstvom svetovalne hiše PwC, vključevala pa je številne deležnike, tudi potencialno skupino institucionalnih vlagateljev. "Za tem dokumentom stojita dve vladi. Pri tem ni velikih razlik v stališčih, kajti slovenske vlade, leve ali desne, nimajo posebnega mnenja in jasne predstave, kaj početi s trgom kapitala pri nas," kritično ocenjuje profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Bogomir Kovač.

Po njegovem mnenju je strategija dokaz tega. "Napisana je splošno in nima jasnih opredelitev ciljev, politik in ukrepov, ki bi lahko privedli do potrebnega zasuka na slovenskem trgu kapitala," meni Kovač. Kot pravi, so tudi trije stebri, na katerih naj bi temeljila strategija, daleč od jasnih opredelitev, kaj storiti, kako in kdo naj to stori. "Dobili smo strategijo kot papirnega tigra, dokument sprememb, da se ničesar ne bo spremenilo," je prepričan Kovač.

Boštjančičevo mnenje je seveda drugačno, saj – po njegovih zagotovilih – "tudi moji sodelavci vedo, da je naš cilj, da strategija ne konča na dnu predala, ampak da jo bomo ocenjevali po eksekuciji". Kot je dejal, so uspeli prepričati tudi koalicijske partnerje, zato na političnem področju Boštjančič ne pričakuje težav.

Na predzadnjem mestu v Evropi

Ker po Kovačevih besedah strategiji manjka akcijski načrt, je ključno vprašanje, kako bodo na ministrstvu merili njeno uspešnost. "Izboljšati trenutno stanje ni ravno težko. Glede na analize, ki smo jih dobili, smo zadnji ali predzadnji v Evropi glede razvitosti kapitalskega trga. Se pravi, da ni težko biti boljši od tega," je bil jasen minister. Po ambicioznih načrtih vlade pa želijo Slovenijo postaviti med tri najboljše države v Evropi, kjer so sedaj baltske države.

Slovenija ima glede na druge države precej nizko tržno kapitalizacijo (merjeno kot odstotek od bruto družbenega proizvoda (BDP)) in se uvršča na rep preučevanih držav, je pokazalo poročilo Primary and secondary equity markets in the EU, ki ga je pripravilo podjetje Oxera Consulting, ki med drugim analizira trg lastniškega kapitala v Evropski uniji (EU) in primerja tržno kapitalizacijo med državami članicami EU in Združenim kraljestvom.

Poročilo Capital Markets Union – Key Performance Indicators, ki ga je pripravilo Združenje za finančne trge v Evropi (AFME) in ki se izvaja vsako leto od leta 2017 dalje, pa slovenski trg kapitala na podlagi povprečja devetih ključnih kazalnikov uspešnosti v letu 2022 uvršča na predzadnje, to je 27. mesto v konkurenci članic EU in Združenega kraljestva; v predhodnih letih je bila Slovenija uvrščena celo na zadnje mesto. Ti kazalniki so sestavljeni iz različnih vsebinskih komponent, kot so razpoložljivost kapitala, trajnost in digitalizacija, dostop do financiranja ter likvidnost trga.

Slovenski finančni trg je pretežno bančno naravnan, bolj kot velja to za evropske države, so se strinjali udeleženci dogodka. "Kapitalski trg je partner bank pri financiranju podjetij, ne pa njegov sovražnik, saj bančni viri niso zadosti za rast podjetja," je opozoril glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc. Kot primer navaja, da se z bančnim posojilom težko financira denimo prevzem. Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije (ZBS), je ob tem poudarila, da si banke želijo kapitalsko močna podjetja. "Zdravo gospodarstvo potrebuje ravnovesje med možnostmi lastniškega in dolžniškega financiranja, kar smo se že naučili na lastni koži," je dejala.

Trg v razvoju še precej oddaljen

Končni cilj strategije je, da slovenski kapitalski trg namesto obrobnega trga postane trg v razvoju. Da se to zgodi, je treba doseči določene kriterije. Organizirani delniški trg, ki ga v Sloveniji upravlja Ljubljanska borza, trenutno pri nobenem od  svetovno znanih ponudnikov delniških indeksov (MSCI, S&P, FTSE) ni pripoznan kot trg v razvoju (angl. emerging market), ampak je uvrščen med t. i. obrobne trge (angl. frontier market). Zato v zvezi s tem zaostaja za nekaterimi drugimi primerljivimi državami in ni vključen v indekse in naložbene portfelje vlagateljev, ki vključujejo naložbe iz držav oziroma s trgov s takšnim statusom.

Status trga v razvoju predpostavlja večjo tržno kapitalizacijo, višjo likvidnost, odprtost trga in tako dalje. Po podatkih Ljubljanske borze je bilo lani praktično tri četrtine prometa ustvarjenega s tremi delnicami. "Slovenski trg kapitala in vsi akterji na njem in ob njem preprosto niso dovolj aktivni, Slovenija pa vlagateljem ne ponuja ustreznih produktov," meni Kovač.

Še bolj kritičen je prvi mož ene od omenjenih treh družb Blaž Brodnjak, ki trdi, da kapitalskega trga pri nas sploh nimamo. "Da ima vlada takšne prioritete, je glasba za naša ušesa. Nove Ljubljanske banke (NLB) zaradi statusa obrobnega trga ne primerjajo z Erste bank in Raiffeissnom, ampak z denimo Bank of Vietnam in podobno," je poudaril Brodnjak. Dodal je, da ima že samo zaradi takšnega statusa trga samodejno omejen nabor vlagateljev.

Brodnjak glede na primer NLB pozdravlja, da se država odpove lastništvu v podjetju in delnice ponudi javnosti. Kot pravi, bi država to lahko naredila še pri kakšnem podjetju, denimo v panogi energetike, s čimer bi lahko povečali tržno kapitalizacijo Ljubljanske borze. Tudi Ivanc ugotavlja, da država prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) in občin nima jasne ideje, kako bi podjetja v državni lasti pripeljala na kapitalski trg in ob tem obdržala določen delež v njih.

"Če se država odloči, da bomo namesto obrobnega trga postali trg v razvoju, je to pozitiven znak. Ne samo da trenutno nismo na radarju investitorjev, ampak je tudi malha denarja, ki je investirana na obrobni market, povsem drugačna kot za trg v razvoju," je izpostavil tudi Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze. Poudaril je, da v Sloveniji nimamo veliko podjetij velikosti NLB, Krke oziroma Petrola, ampak veliko srednje velikih podjetij. "Upamo, da jih bomo pripeljali tudi do kapitalizacije, ki šteje za omenjeno kvoto," dodaja.

Nespremenjena davčna politika?

Praktično vsi akterji na kapitalskem trgu menijo tudi, da bi večji interes za kapitalski trg država lahko spodbudila skozi davčno politiko. "Davčni sistem je poleg poslovnih priložnosti tukaj eden od najpomembnejših gradnikov, ki tudi v tej strategiji ostaja nepopisan list," je kritičen Kovač.

V strategiji je sicer zapisano, da bi bilo treba skozi davčno politiko spodbujati izdajo finančnih instrumentov na trgu kapitala ter izdaje (stroškovno in postopkovno) narediti primerljive bančnemu zadolževanju. Ne glede na to minister Boštjančič meni, da davčne spodbude niso ključna stvar. "Da ustvarimo ugodno okolje, so pomembni davki, ne moremo pa samo s spreminjanjem davkov narediti nekega trga zanimivega," je dejal Boštjančič.

Radikalneje razmišlja Brodnjak, ki bi povsem razbremenil vložek v prvo javno ponudbo. "Ker se ne dogajajo, država ne bo izgubila ničesar; če pa do kakšne pride, bomo spodbudili razvoj kapitalskega trga," je poudaril Brodnjak.