.webp){kind=icon}
Medtem ko so evropske borze dan večinoma končale v skrbeh glede pogajanj o dolžniškem stropu na drugi strani Atlantika, se tamkajšnji tehnološki sektor veseli rasti na račun evforije okrog umetne inteligence, ta pa se je tudi evropske tehnološke delnice obarvala zeleno.
Čeprav je osrednji evropski borzni indeks Eurostoxx 50 končal tik nad izhodiščem z 0,14-odstotno rastjo, so upadli vsi večji nacionalni indeksi. Britanski FTSE 100 je izgubil 0,74 odstotka, francoski CAC 40 0,33 odstotka, nemški DAX pa 0,31 odstotka.
Vlagatelji nestrpno pričakujejo dogovor o dvigu zgornje meje zadolževanja v Združenih državah Amerike (ZDA), saj bi siceršnja plačilna nesposobnost, ki grozi že v začetku junija, negativno vplivala tudi na tuje trge. Dejstvo, da ZDA grozi tudi znižanje bonitetne ocene agencije Fitch, ni vzpodbuden signal.
Kljub temu so delnice tehnološkega sektorja v indeksu Eurostoxx 50 beležile 2,8-odstotno rast; med njimi je največ – skoraj pet odstotkov – pridobil nizozemski izdelovalec tehnologije za proizvodnjo polprevodnikov ASML. Medtem ko je Infineon izgubil 1,9 odstotka, sta v pozitivnem območju ostala še največje evropsko podjetje s programsko opremo nemški SAP in finski ponudnik 5G tehnologije Nokia.
Razlog za to je navdušenje sektorja nad napovedjo prodaje ameriškega izdelovalca čipov Nvidia, ki kaže na neverjeten potencial rasti na področju umetne inteligence: V drugem četrtletju naj bi prihodki od prodaje znašali 11 milijard dolarjev, medtem ko so analitiki predvidevali okrog 7,2 milijarde dolarjev. Delnica je ob tem poskočila za dobrih 25 odstotkov in podjetje približala klubu velikanov s tržno vrednostjo nad tisoč milijard dolarjev.
"Nvidia je bila sinoči dobro presenečenje," pravi Gilles Guibout, vodja evropskih delniških strategij pri Axa Investment Managers. "Toda širše gledano obstaja le malo razlogov za nadaljnjo rast trga: Obrestne mere se ne znižujejo, svetovna gospodarska rast ne okreva, celoletni zaslužki so nespremenjeni, vrednotenje delnic pa je že na spodobni ravni."
Ameriški tehnološki indeks Nasdaq je v današnjem trgovanju 1,7 odstotka nad gladino, tudi S&P 500 je pridobil 0,75 odstotka.
Medtem je surova nafta upadla za okrog 3,5 odstotka, potem ko je namestnik ruskega premiera Aleksander Novak v intervjuju dejal, da države OPEC+ verjetno ne bodo sprejele novega reza v proizvodnji. Zahodnoteksaška nafta WTI se je pocenila za 3,5 odstotka, za 159-litrski sod pa je treba odšteti dobrih 71 dolarjev.
Cene surove nafte so sicer letos upadle za devet odstotkov, in sicer predvsem zaradi šibkega gospodarskega okrevanja na Kitajskem in stroge monetarne politike v ZDA.
