Kam z denarjem v 2023?

Na borzi je vedno pestro – včasih bolj, včasih manj. Leto 2022 je bilo zagotovo eno pestrejših. Po 13 letih bikovskega trenda je v letu 2022 na borzni parket zakorakal medved, ki je sklestil tečajnice. Če so bili na začetku leta delniški trgi praktično na najvišjih vrednostih do zdaj, ob koncu leta beležijo precejšnje upade. Vrednost ameriškega indeksa S&P 500 je ob koncu leta 20 odstotkov nižja kot ob začetku, tehnološkega borznega indeksa Nasdaq pa 34 odstotkov.

Podobno velja za trg obveznic, kjer so ameriške državne obveznice zabeležile najslabše leto v 150-letni zgodovini, Bloombergov agregatni obvezniški indeks je upadel za dobrih 13 odstotkov. Trenutne razmere na borzi so tudi posledica boja centralnih bankirjev proti povišani inflaciji. Ta je v Združenih državah Amerike (ZDA) na najvišjih ravneh v zadnjih 40 letih – ta hip je na letni ravni 7,1-odstotna. Ameriška centralna banka (Fed) je v letu 2022 sedemkrat dvignila ključno obrestno mero, z nič na več kot štiri odstotke. Napovedala je tudi nove dvige v letu 2023. Na pospešeno dvigovanje inflacije in težave v energetiki pa je zlasti v Evropi najbolj vplivala ruska invazija na Ukrajino, ki se je zgodila konec februarja. Evropska centralna banka (ECB) je sredi poletja prvič po 11 letih dvignila ključne obrestne mere iz negativnega območja v pozitivno. Do konca leta so štirikrat dvignili ključno obrestno mero, ki se giblje v razponu od dva do 2,75 odstotka. 

Kaj nas torej čaka v prihodnjem letu in kje lahko najdemo naložbene priložnosti?

Obeti za prihodnje leto negotovi

"Leto 2023 bo relativno turbulentno leto, saj je prisotnih še veliko različnih dejavnikov, ki bi lahko znatno vplivali na vrednost naložb," napoveduje Rok Brezigar, višji upravitelj premoženja pri NLB Skladih. Veliko bo odvisno od prihodnjih stopenj inflacije, govorice o prihajajoči recesiji so vse močnejše, vojna v Ukrajini ne pojenja, precej nejasno pa je tudi trenutno gospodarsko stanje na Kitajskem in njihova kovidna politika. Da so obeti za leto 2023 negotovi, se strinja tudi Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments. Nenadno hitro odpiranje na Kitajskem krepi strah pred višjo inflacijo in posledično višjimi obrestnimi merami. Pričakovanja o prihodnjih dobičkih podjetij dodatno znižujejo negativno poslovno okolje in pričakovanja o prihajajoči recesiji.

Kam torej s prihranki v prihodnjem letu?

Tako v delniškem kot v obvezniškem naložbenem razredu lahko v prihodnjem letu iščemo priložnosti, saj sta se letos oba relativno pocenila – delniški naložbeni razred gledano na razmerje med ceno delnice in dobičkom na delnico (P/E), obvezniški pa gledano na zahtevano stopnjo donosnosti, ki je zaradi zgodovinsko slabega obdobja za obveznice visoka. Trenutno lahko kupimo obveznice z visoko boniteto po relativno ugodni donosnosti, ki je za dvoletno nemško državno obveznico 2,6-odstotna, za dvoletno ameriško pa 4,3-odstotna. "Kljub rasti nominalne zahtevane donosnosti bo realna donosnost še vedno negativna, dokler ne pride do večjega upada stopnje inflacije," vseeno opozarja Brezigar.

lastni arhiv

 

Pričakovati je, da bo v okviru delniških naložb v prihodnjem letu še vedno dobro posloval energetski sektor, ki je znotraj ameriškega indeksa S&P 500 že lani beležil 47-odstotno rast, letos pa kar 56,3-odstotno. Zaradi ruske invazije na Ukrajino lahko pričakujemo, da bodo pritiski na cene še vedno visoki, hkrati pa tako ZDA kot tudi Evropa še naprej stremita k prehodu na bolj zeleno energijo, kar preusmerja investicije od termoelektrarn in jedrskih elektrarn ter posledično dodatno draži energente, še dodaja Brezigar.

V prihodnjem letu bi se lahko relativno dobro odrezal tudi bančni sektor, saj višje obrestne mere povečujejo obrestno maržo, ki predstavlja jedro bančnega poslovnega modela. Banke so se v zadnjem obdobju tudi kapitalsko okrepile, kar pomeni, da so v večji meri zaščitene pred morebitnimi zunanjimi šoki. V okolju trenutnih razmer so lahko zanimive tudi panoge zdravstva, osnovnih potrošnih dobrin, financ in deloma tudi preskrbe z elektriko, plinom, vodo in komunalnimi storitvami (utilities, angl.), navaja Aleš Lokar. Ob tem poudarja, da bo leto 2023 prineslo kar nekaj preobratov, zato bodo morali biti vlagatelji aktivni, da bodo ujeli dobre naložbene priložnosti.

Tehnološki sektor je letos eden tistih, ki je bil najbolj pod udarom zaradi rasti obrestnih mer in posledično dražjih investicij, delno pa tudi zaradi zapiranja Kitajske in motenj v dobavi polprevodnikov, kar je imelo negativne posledice na prihodke tehnoloških družb. "Vrednotenja tehnoloških družb so po tej korekciji relativno ugodna glede na potencial in se bodo hitro prilagodila na novo okolje," meni Brezigar. Vseeno je pri investiranju potrebna dodatna previdnost; možnost, da bodo tehnološke delnice tudi v prihodnjem letu beležile upade, ni izključena.

Del sredstev je smiselno držati tudi v denarju

Ker bo po večini napovedi analitikov naslednje leto negotovo, Bloombergovi analitiki pa v naslednjih 12 mesecih napovedujejo 65-odstotno možnost recesije v ZDA in 80-odstotno možnost v evroobmočju, je del sredstev smiselno držati tudi v denarju. To nam omogoča, da imamo v primeru padcev na trgu dodaten vir likvidnosti za nakup naložb po nižji ceni in tako izboljšamo donosnost na dolgi rok.