.webp){kind=icon}
Delnice na evropskih borzah so zgrmele navzdol po odločitvah več centralnih bank o dvigih obrestnih mer. Evropska centralna banka (ECB) je na zadnjem monetarnem zasedanju leta s polodstotnim dvigom obrestnih mer sicer upočasnila tempo zategovanja, a napovedala, da se obeta še več dvigov v boju z inflacijo. Za enak dvig se je odločila tudi britanska centralna banka (Bank of England – BoE, angl.).
Osrednji indeks evroobmočja Eurostoxx 50 je dan zaključil 3,51 odstotka pod gladino, z izgubami v vseh sektorjih gospodarstva. Največ je k padcu prispeval padec delnic tehnoloških podjetij, med njimi nizozemskega podjetja ASML in finske Nokie.
Francoski indeks CAC 40 je izgubil 3,09 odstotka, nemški DAX pa 3,28 odstotka.
Britanski indeks FTSE 100 je nazadoval za 0,93 odstotka, medtem ko so pridobile državne obveznice (gilts, angl.), britanski funt pa je beležil izgube v primerjavi z dolarjem in evrom. Čeprav sta ECB in BoE na isti dan sprejela enak dvig obrestnih mer, vlagatelji v odločitvi BoE vidijo nižjo končno raven obrestnih mer kot sprva mišljeno, medtem ko je predsednica ECB Christine Lagarde jasno sporočila, da se obeta še več dvigov za 50 bazičnih točk.
Evro je sicer po objavi odločitve ECB pridobil v primerjavi z dolarjem, a do konca novinarske konference pridobitve izgubil. Do 19. ure je v primerjavi z dolarjem izgubil 0,67 odstotka, tečaj je pri 1,061 dolarja za en evro.
Tudi ameriške borze v prvih urah trgovanja beležijo izgube. Osrednji indeks S&P 500 je okrog 19. ure 2,44 odstotka pod gladino, tehnološki indeks Nasdaq pa 2,91 odstotka.
Ameriška centralna banka Federal Reserve je svojo zadnjo monetarno odločitev leta sprejela v sredo. Odločili so se za dvig za 50 bazičnih točk, kar prav tako pomeni umirjanje zategovanja, a so ameriški bančniki signalizirali, da bodo obrestne mere naslednje leto dosegle višjo raven, kot predvidevajo vlagatelji.
