Wall Street ujet v eno redkih in nevarnih faz - kakšen je bolj črn scenarij?

Wall Street je trenutno ujet v eno redkih in nevarnih faz, ko borzne cene ignorirajo realnost na terenu in vstopajo v napeto zatišje pred morebitnim izbruhom. Medtem ko se napetosti na Bližnjem vzhodu z iztekom dvotedenskega premirja med ZDA in Iranom znova zaostrujejo, indeks S&P 500 vztraja blizu zgodovinskih vrhov in stavi na scenarij, v katerem bo diplomacija prevladala nad vojaškim spopadom. Vlagatelji igrajo tvegano igro, saj verjamejo, da so trgi postali odporni proti geopolitičnim šokom, vendar bi se ta odpornost lahko že v prvih dneh prihodnjega tedna izkazala za iluzijo.

Sezona rezultatov: šibkost pod površjem

Pred nami je ključno obdobje objav četrtletnih rezultatov, ki ga bo 22. aprila odprla Tesla in s tem sprožila napet niz dogodkov, ki bo preizkusil tudi najbolj izkušene vlagatelje. Vrhunec sledi 29. in 30. aprila, ko bodo rezultate predstavili Google, Amazon, Meta, Microsoft in Apple. Trenutne napovedi nakazujejo bolj zadržano sliko. Pričakovanja kažejo na opazno upočasnjevanje poslovne dinamike. Pri večini tehnoloških velikanov se napoveduje padec prihodkov v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, kar presega zgolj običajen sezonski umik po močnem zaključku leta. Microsoft je eden redkih, ki temu trendu še kljubuje z rahlo rastjo, vendar širša slika kaže, da se gonila rasti postopoma umirjajo.

Izraz Magnificent 7 se nanaša na sedem največjih tehnoloških podjetij, ki prevladujejo v indeksu S&P 500 – Apple, Microsoft, Alphabet, Amazon, Meta, Tesla in Nvidia. Prav ta podjetja so bila v zadnjem obdobju glavni nosilci rasti na trgih, zlasti po vzponu zgodbe o umetni inteligenci.

Dobički pod pritiskom: stroški umetne inteligence že načenjajo marže

Ključna bitka se odvija v ozadju, tam, kjer se meri dobičkonosnost. Medtem ko EBITDA pri večini podjetij kaže znake ohlajanja, Alphabet izstopa z nadpovprečno operativno učinkovitostjo.

Pri neto dobičku je slika še ostrejša. Pozitivni zagon uspeva ohranjati le peščici, predvsem Tesli in Alphabetu, medtem ko preostali del sektorja kaže opazno slabšanje glede na prejšnje četrtletje. To neravnovesje je opozorilni znak, saj podjetja danes vlagajo bistveno več kapitala v infrastrukturo za umetno inteligenco in širitev zmogljivosti, vlagatelji pa so doslej verjeli v zgodbo o neizogibnem povpraševanju.

Vprašanje ostaja, kje je to povpraševanje, če prihodki upadajo. Ob nadaljnjih razočaranjih bo trg vse težje sprejemal logiko rasti za vsako ceno, vlagatelji pa vse bolj zahtevajo jasne dokaze, da se visoke naložbe dejansko pretvarjajo v donos.

 

Geopolitika kot sprožilec: optimizem na nitki

Ta korporativna negotovost se neposredno sooča z geopolitičnimi tveganji. Rast indeksa S&P 500 v zadnjih dneh je temeljila na optimizmu glede dvotedenskega premirja pa tudi na padcu cen nafte po njegovi sklenitvi. Prav nižja cena nafte je namreč ublažila strahove, da bi se inflacija znova razplamtela in destabilizirala trge.

Optimizem temelji na pričakovanju, da je diplomatska rešitev blizu, a postaja vse bolj krhek. Medtem ko Bela hiša z izjavami Donalda Trumpa ustvarja vtis, da je dogovor tako rekoč že sklenjen in tik pred podpisom v Islamabadu, realnost kaže drugačno sliko, bolj podobno napeti partiji pokra, v kateri nihče ne želi prvi popustiti.

Trumpove grožnje, da bo "razstrelil vsako elektrarno in most v Iranu", če dogovor ne bo dosežen do srede zvečer, vnašajo dodatno premijo tveganja, ki jo borzni indeksi za zdaj vztrajno ignorirajo. Vlagatelji kupujejo na podlagi govoric o mirovnem sporazumu, pri tem pa spregledajo tveganje, da bi lahko v primeru neuspeha pogajanj ali odsotnosti iranske delegacije cena nafte znova močno poskočila, strah pred novim valom inflacije pa bi lahko hitro pritisnil na indekse.

Čeprav ZDA nimajo več jasnih strateških ciljev za dolgotrajno eskalacijo in bi lahko posegle po manj ciljno usmerjenih ukrepih, je že sama negotovost ob izteku dvotedenskega premirja dovolj, da povzroči turbulence. To tako ni več zgolj vprašanje poslovnih rezultatov podjetij, temveč vprašanje, ali bodo trgi pravočasno prepoznali, da morebitni "mirovni sporazum" morda ni dejstvo, temveč le še ena od Trumpovih pogajalskih taktik.

Naslednji dnevi bodo odločilni

Obdobje pred nami ponuja razmeroma jasno sliko. Inflacija v tem četrtletju še ni bistveno načela poslovnih rezultatov, saj njen vpliv še ni trajal dovolj dolgo. Če bo tehnološkim velikanom uspelo preseči že znižana in precej pesimistična pričakovanja, obenem pa se vojna retorika ne bo prelevila v dejanski konflikt, ima S&P 500 dovolj moči za nadaljevanje rasti. Trg rad kaznuje pesimiste, nizke napovedi analitikov pa lahko ustvarijo idealne pogoje za pozitiven preobrat, ki bi indekse potisnil še višje.

A obstaja tudi temnejši scenarij. Če bodo rezultati podjetij šibki, v skladu s skromnimi pričakovanji ali celo pod njimi, hkrati pa bo prišlo do zaostritve razmer na Bližnjem vzhodu, bo trg izgubil oporo.

V takem primeru bodo vlagatelji hitro ugotovili, da so plačali previsoko ceno za podjetja, ki izgubljajo zagon, medtem ko geopolitična tveganja naraščajo. Igra se zreducira na dve ključni točki: tehnološki velikani morajo dokazati učinkovitost, ki jo trg pričakuje, svet pa se mora izogniti novemu vojaškemu zaostrovanju. Kdor zanemari enega od teh dejavnikov, bodisi dobičkonosnost podjetij bodisi geopolitično stabilnost, tvega, da bo ostal ujet v napačnem položaju v trenutku, ko se razpoloženje na trgih obrne. Wall Street trenutno hodi po robu, naslednjih deset dni bo odločilo, ali gre za zmagovalni ples ali zadnje dejanje.