.webp){kind=icon}
Lovke ruske najemniške vojske Wagner sežejo tudi na Balkan. Policija in varnostno-obveščevalne službe v državah regije sicer zanikajo novačenje, a hkrati dodajajo, da jim zakon prepoveduje javno pojasnjevanje tajnih podatkov. Kako torej novačijo po regiji, kdo jih vodi in kako se financirajo?
Delovanje paravojaških skupin plačancev na mednarodnih bojiščih ni nekaj novega. A ukrajinska vojna je v ospredje medijskega poročanja izstrelila delovanje točno določene organizacije: zloglasne ruske skupine Wagner pod vodstvom Jevgenija Prigožina, oligarha in tesnega zaupnika ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kremelj jih je doslej vključil v praktično vsak večji napad na ukrajinskem ozemlju; ne nazadnje naj bi bilo na spomladansko ofenzivo pripravljenih 50 tisoč pripadnikov Wagnerja. Prigožin je nekdanji ruski kaznjenec in kremeljski kuhar, ki ga je ukrajinska vojna izstrelila v sam vrh kremeljske politične nomenklature, pomenljivo nosi vzdevek chef oziroma kuharski mojster, medtem ko je po poročanju britanskega časnika Guardian eden redkih, ki Putina naslavlja z vzdevkom oče. Kdo so ti plačanci in kako se financira skupina?
Aktivnosti na Balkanu
Da bližajoča se ofenziva stopnjuje aktivnosti organizacije, ne nazadnje dokazuje tudi pestro dogajanje na Balkanu. Konec januarja je skupina protivojnih aktivistov skupine Oktober v Beogradu kazensko ovadila direktorja srbske varnostno-obveščevalne agencije Bia Aleksandra Vulina, ruskega veleposlanika v Srbiji Aleksandra Bocana-Harčenka in več pripadnikov proruskih organizacij zaradi "mobilizacije Srbov za vojno v Ukrajini" oziroma sodelovanja s skupino Wagner, o čemer je prvi poročal Radio Slobodna Evropa. Wagner pa je 5. januarja na spletnem portalu RT Balkan tudi objavil oglas, v katerem je iskal prostovoljce. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sicer zanikal prisotnost Wagnerja v Srbiji in opozoril, da je bil pred leti na njegovo pobudo sprejet zakon, ki srbskim državljanom prepoveduje udeležbo na tujih bojiščih.
Preberi še
Putinova zasebna vojska novači tudi po Balkanu; izvzeta ni niti Slovenija
Na začetek spomladanske ofenzive pripravljenih 50 tisoč pripadnikov paravojaške skupine Wagner.
02.02.2023
Obrnili smo se na policijo, varnostne organe in tožilstvo v vseh državah regije Adria ter preverili njihove aktivnosti, povezane z zloglasno skupino Wagner. Na vprašanje o tem, ali so poskuse novačenja zaznali tudi na ozemlju držav regije, smo povečini dobili nikalne odgovore. Pri obveščevalnih službah, ki delujejo v regiji, so nam v vseh državah odgovorili s pojasnilom, da jim zakon prepoveduje posredovanje oziroma javno pojasnjevanje tajnih podatkov. Zvezna policijska uprava Bosne in Hercegovine (BiH) nam je pojasnila, da "v povezavi z omenjeno zadevo zbirajo informacije in si jih izmenjujejo z drugimi policijskimi agencijami v BIH".
Podobni so bili tudi odgovori posameznih državnih tožilstev v zvezi s tem, ali vodijo preiskave oziroma postopke proti članom ali osebam, povezanim z omenjeno organizacijo. Edina izjema je generalno tožilstvo BiH, ki je v odgovoru pojasnilo, da "izvajajo preiskovalne aktivnosti v zvezi z različnimi oblikami nezakonitosti, povezanimi z odhodi na tuja bojišča", vendar v interesu preiskav ne dajejo podrobnejših pojasnil.
Novačenje na očeh javnosti?
Poskusi novačenja v skupino Wagner na območju Balkana ne potekajo v senci, ampak bolj ali manj na očeh javnosti, je prepričan nekdanji direktor slovenske obveščevalno-varnostne agencije Sova Andrej Rupnik. Novačenje poteka vse od začetka bojnih operacij v vzhodnem delu Ukrajine in aneksije Krima leta 2014. Po njegovem mnenju tovrstne aktivnosti novačenja tudi regije Adria "vsaj v kibernetskem svetu ne morejo obiti". "Virtualni prostor je preplavljen s propagando, lažnimi novicami in naracijami, usmerjenimi v novačenje ljudi, da bi se na eni ali drugi strani vključili v vojno." Poznavalec dogajanja meni, da pri novačenju kandidatov "v znatni meri, vendar prikrito, sodelujejo tudi državne institucije, zlasti prek svojih obveščevalnih služb".
Kako se financira kriminalna skupina?
S pojavom in predvsem vzdrževanjem takšnih skupin borcev je povezano tudi vprašanje financiranja ter zagotavljanja ustrezne opreme. Rupnik izpostavlja, da "vzdrževanje tako velike organizacije, kot je skupina Wagner, brez državne podpore ter brez napol zakonitih in nezakonitih virov financiranja, domačih in tujih, ni mogoče".
Prav izvor financerjev in opremljevalcev je administracijo ameriškega predsednika Joeja Bidna konec januarja spodbudil, da Prigožinove plačance uvrsti na seznam transnacionalnih kriminalnih organizacij. Bela hiša je ob tem napovedala, da bo proti skupini začela izvajati dodatne sankcije, saj se Američani dobro zavedajo, da je najučinkovitejši način boja zoper najemniške vojske prav preprečevanje dostopa do virov financiranja.
Wagner je namreč po poročanju britanskega BBC od 27. decembra lani registriran kot podjetje, katerega poslovna dejavnost je svetovanje pri upravljanju. Uvrstitev na seznam malopridnih organizacij ameriškim državljanom prepoveduje sklepanje poslov z Wagnerjem.
"Vojna je drag posel. Skupina Wagner je znana po tem, da generira velike dobičke v državah, kjer demokracija ne deluje," ugotavlja Rupnik in dodaja, da to dosegajo zlasti z "izkoriščanjem naravnih bogastev" držav, v katerih delujejo. Znano je, da se pripadniki Wagnerja poleg v Ukrajini borijo oziroma so se borili tudi v Siriji, Libiji, Maliju, Sudanu in Srednjeafriški republiki.
Kriminalci kot topovska hrana
Ob tem se pojavlja ključno vprašanje, kdo so pripadniki te skupine oziroma od kod prihajajo. Znano je, da gre v večini za nekdanje kaznjence z ruskim državljanstvom, ki so bili obsojeni za najhujše zločine. Vstop v vrste paravojaške skupine jim poleg zaslužka ponuja možnost pomilostitve in vrnitve v družbo. A cena za tovrstne odpustke je visoka, kajti le redki preživijo polletno vojno vihro, po kateri naj bi jim bila dovoljena vrnitev domov in izbris kriminalne preteklosti. V začetku februarja pa je Prigožin presenetil z izjavo, da je skupina opustila novačenje zapornikov.
Nekdanji pripadnik Wagnerja Andrej Medvedjev, ki je sredi januarja prebegnil na Norveško, je za agencijo Reuters izjavil, da je vloga borcev Wagnerja zreducirana na "topovsko hrano".
"To so predvsem kriminalci na begu ali na prestajanju dolgoletnih zapornih kazni, praviloma za hude zločine," v zvezi s potencialnim kadrovskim bazenom tovrstnih skupin izpostavlja Rupnik in dodaja, da "denar ni nujno glavni motiv za bojevanje". Pri tem navede kar nekaj potencialnih profilov, na katere prežijo obveščevalne mreže držav, ki uporabljajo tovrstne paravojaške skupine.
"Merijo na specifično kategorijo oseb," poudarja Rupnik. Pri tem misli na nekdanje pripadnike redne vojske, ki so že sodelovali v bojih in se "zaradi psiholoških razlogov niso več sposobni (bodisi se nočejo) integrirati v normalno življenje". Sledijo jim tako imenovani psi vojne, ki v bojevanju vidijo le pot do zaslužka. Tukaj so še "ideološko ali idejno zavedeni posamezniki, ki bojevanje dojemajo kot razburljiv akcijski film in mislijo, da bodo kos realnim tveganjem na bojišču". V četrti kategoriji pa so tisti, "ki mislijo, da enostavno nimajo druge izbire".
Po poročanju portala Middle East Eye, ki se sklicuje na neimenovani vir v Wagnerju, naj bi borci v vrstah paravojaške skupine sprva prejemali po pet tisoč ameriških dolarjev mesečnega plačila, medtem ko naj bi večji angažma skupine v Ukrajini ter povečanje Prigožinovega vpliva v Putinovem krogu znesek dvignila na deset tisoč dolarjev. Kot je za ameriški CNN povedal dezerter Medvedjev, prostovoljcem obljubljajo, da bodo družine v primeru njihove smrti prejele 71 tisoč dolarjev nadomestila. A Wagnerjevi poveljniki se temu izognejo tako, da padle borce uradno razglasijo za pogrešane.
Informacije so pri policiji, obveščevalnih službah in tožilstvih preverjali Vanja Popović (Srbija), Miro Soldić (Hrvaška), Svjetlana Šurlan (Bosna in Hercegovina) in Aleksandra Tomić (Severna Makedonija).
